In memoriam: Brigita Živec (1924 – 2018)

Skoraj desetletje stanovalka DOSOR-ja v Radencih

Filip Matko Ficko, sobota, 6. oktober 2018 ob 08:17
Brigita Živec

Brigita Živec

Po svojem 94. rojstnem dnevu, praznovala ga je 21.avgusta letos v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, se je 29. septembra za vedno poslovila »domska poetinja« Brigita Živec, ki je skoraj celo desetletje bila enkratna in neponovljiva stanovalka tega doma starejših.

Očetu Štefanu Kapunu, ki je bil državni uslužbenec na železnici, ter materi Jožici, ki je bila gospodinja, se je 21. avgusta 1924 v Mariboru rodila Brigita. Njeno otroštvo se je »odigralo« v tamkajšnji železničarski koloniji, ki je danes kulturni spomenik. Ob Brigiti, ki so jo doma klicali Gita, je pri njih v času šolanja živela sestrična Herta, s katero sta bili povezani celo življenje kot sestri. Ta, štiri leta starejša sestrična, je umrla lani. Po osnovni šoli je Brigita opravila še štiri leta realne gimnazije ter se leta 1939 vpisala na Državno trgovsko akademijo v Mariboru, ki pa je bila zaradi nemške okupacije leta 1941 ukinjena. Za ta leta je Brigita večkrat v svoje tekste, tudi pesmi, zapisala: »Ukradena so nam bila najlepša leta naše mladosti«.

Po 2. svetovni vojni se je zaposlila v železničarskih delavnicah, spoznala poznejšega moža Zdravka, se z njim preselila v Gornjo Radgono, kjer sta se jima rodila sin Zoran in hčer Janja, a sta se vrnila živet v Maribor. Ob vseh družinskih obveznosti in delu je Brigita pridno študirala ter diplomirala na Višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Po več službah (podjetja, občina, zadruga, banka) se je upokojila, leta 2003 ostala brez moža, otroka Zoran in Janja sta si že tudi ustvarila družini in leta 2009 se je odločila za odhod v DOSOR.

Ves čas je Brigito spremljala pisateljska žilica ter nuja po pesniški izpovedi. Tako se je vključila v številne kulturne dejavnosti v DOSOR-ju (literarni krožek, pevski zbor...) in oprijel se je je naziv »domska poetinja«. Obsežni poetski opus so ji njeni najbližji izdali v knjigi »Od pomladi do jeseni - zime še ni«, a še enkrat toliko pesmi je ostalo neobjavljenih.

Brigita Živec je ljubila življenje. V eni od svojih pesmi, z naslovom »Opešano srce«, ki je bila objavljena v sedmi številki literarnega zbornika DOSOR-ja »Ure naših dni«, je napisala, da šteje že svojih 33.347 dni. V knjigi »Življenje z namenom« je ameriški avtor Rick Warren zapisal, da bi naj povprečna življenjska doba posameznika v današnjem času znašala 25.550 dni. Torej je Brigita krepko prekoračila ta čas, kajti v resnici jih je do 29. septembra letos doživela 34.342, od tega skupnega števila pa v DOSOR-ju 2.782 dni.

Članice in člani literarnega krožka DOSOR-ja so se po njenem slovesu izrekli: »V naših srcih boš ostala kot prijateljica, ki smo jo imeli radi, jo spoštovali in ji zaupali. Vsak zase in vsak po svoje Te bomo pogrešali, prazen bo tudi Tvoj prostor ob sredinih popoldanskih srečanjih literarnega krožka, ko bi želeli biti ponovno s Teboj. Bila si ena tistih, zaradi katerih beseda tovarištvo nikoli ni izgubila svojega pravega pomena. Reči Ti moramo celo zdaj, kar Ti morda nismo nikoli rekli, da smo prav zaradi take Tvoje drže lahko razumeli njen globlji pomen. Tvoja skromnost, iskrena naklonjenost, razumevanje, spoštovanje do sočloveka, resnicoljubnost in solidarnost, pa tudi čut za pravičnost in navsezadnje Tvoj nenehen tovariški odnos do nas v literarnem krožku nas prepričuje, da si bila človek, ki je dal besedo in jo je tudi držal, pa čeprav včasih, ki so za Tabo, ni bilo niti malo lahko. Marsikdaj je bilo potrebno odrekanje, pa tudi pogum. To si Brigita imela. Hvala Ti za tople besede in dobra dejanja, še posebej za odlične pesniške stvaritve. Prepričani smo, da si v svoji večnosti zdaj našla to, kar si v življenju ves čas iskala: dobroto, spoštovanje, tovarištvo, resnico in ljubezen. Bodi mirna in srečna v duši tistih, ki so Ti najbolj blizu. V naših srcih ostajaš kot dobra prijateljica in prava tovarišica.«