Za mnoge kontroverzni Milan Herzog je dejansko posebnež, ki bi mu lahko pripisali tisto znano: "ponudiš mu prst, hotel bi celo roko". Že po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991 je namreč dobil, pravzaprav za več desetletij najel, takrat propadajoči radgonski grad, sedaj pa bi rad še celotno mesto in tudi radgonsko občino. A kot sam pravi, v pozitivnem smislu, sej si želi, da bi podobno kot z gradom, naredil tudi z mestom in občino. "Držal sem besedo. In tako kot sem iz ruševine (gradu) naredil palačo, tako bom iz Radgone naredil mesto, vredno svojega imena. Zame so pomembni rezultati", je prepričan karizmatični Herzog, ki za radgonskega župana kandidira na listi Zeleni Slovenije.

Na predstavitvenem pogovoru kandidat za župana Milan Herzog volivcem ni obljubljal ničesar. Pravi le, da si bo, ko "bom prevzel županovanje, iz kopice neuporabnih in nesmiselnih obljub raznih strank in list, izdelal prioritetni finančno sprejemljiv načrt realizacije projektov v dobro vseh občanov Občine Gornja Radgona". Po njegovem je veliko denarja, ki bi ga občina lahko pridobila, le dobre projekte je potrebno pripraviti, kar on zagotavlja. Je pa Herzog z zadovoljstvom predstavil "svoj" dom na hribčku nad Gornjo Radgono in reko Muro.

Grad Gornja Radgona se prvič omenja v 12. stoletju. Sezidal ga je plemič slovenskega rodu Radigoj. Prvi lastniki so bili grofje Spanheimi, nato pa so se lastniki ali upravitelji skozi stoletja pogosto menjavali... Herbersteini so grad prodali družini Wurmbrandt, ki ga je imela v lasti do leta 1914. Takrat ga je kupil grof Karel Chorinsky in ga obdržal do leta 1931, ko je bilo grajsko posestvo na drobno razprodano. Po drugi svetovni vojni je bila med leti 1948 in 1974 v gradu osnovna šola. Od takrat je grad nezadržno propadal. Leta 1991 je razpadajoče grajsko poslopje prevzel domačin, poslovnež Milan Herzog. Grad je temeljito obnovil, v celoti samo z lastnimi sredstvi in mu povrnil nekdanji sijaj.