V Radoslavcih so obeležili Cankarjevo leto, leto kulturne dediščine in 180-letnico rojstva Antona Božiča

Predstavili so pesniško zbirko z naslovom Kava za dušo in srce

Branko Košti, torek, 25. december 2018 ob 17:54
Predstavitev pesniške zbirke Kava za dušo in srce

Predstavitev pesniške zbirke Kava za dušo in srce

S kulturno prireditvijo Kava v srcu poeta, ki so jo pripravili člani literarne sekcije KD Anton Krempl Mala Nedelja, so v Radoslavcih v nedeljo, 23. decembra, obeležili Cankarjevo leto, leto kulturne dediščine in 180-letnico rojstva radoslavskega rojaka in velikega domoljuba Antona Božiča.

Uvodni del prireditve se je odvil na prostoru pred gasilskim domom, kjer sta predsednica KD Anton Krempl Liljana Peršak in Ludvik Rudolf, odkrila Knjigobežnico, Anton Božič pa je na kratko predstavil tudi življenje in delo svojega prapradeda, med drugim tudi ustanovitelja prve čitalnice pri Mali Nedelji, Antona Božiča.

V nadaljevanju prireditve v prostorih gasilskega doma, je bila predstavljena zbirka pesmi, ki nosi naslov Kava za dušo in srce. Kulturno društvo je namreč v letu kulturne dediščine in v Cankarjevem letu, ki sovpada tudi z jubilejnim letom 1. slovenskega tabora in 180-letnico rojstva Antona Božiča, razpisalo literarni natečaj za pesmi na temo Kava, navdih za katero jim je bila najbolj znana Cankarjeva črtica Skodelica kave. Svoje, v zbirki izdane pesmi, so predstavili ljubiteljski pesniki in pesnice Ksenija Kolar, Aleš Ropoša, Olga Antič, Zlatka Ritonja, Ciril Hojnik, Angela Farkaš, Liljana Peršak, Štefka Bahor, Danica Potrč, Jelka Vrbnjak, Cecilija Rojht, Frančiška Klemenčič, Olga Majcen, Ljudmila Zmazek, Sara Munda, Erik Mikec, Dino Balažič, Jasmina Žnidarič, Ludvik Rudolf in Breda Žunič.

Natečaj sicer ni imel tekmovalnega značaja, pa vendar je komisija v sestavi Breda Žunič, Vesna Laissani in Monika Čuš, ocenila pesmi in kot izstopajoče nagradila pesem Olge Antič, Jasmine Žnidarič in Cirila Hojnika, zahvale za sodelovanje na natečaju pa so prejeli tudi vsi ostali avtorji.

Prireditev so glasbeno obogatile mlade glasbenice Kaja Hanžel s kitaro, Maša Munda s flavto in Eva Zmazek s frajtonarico, lepo adventno nedeljsko popoldne pa se je nadaljevalo z druženjem ob slaščicah in seveda kavi, katero je za to priložnost doniralo podjetje KRIM.

Kdo je bil Anton Božič?

To vprašanje smo poslali Antonu Božiču, rojaku iz Male Nedelje, kateri že več kot pol stoletja živi v osrednji Sloveniji, v zadnjih letih pa se intenzivno ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem zgodovine, predvsem znanih prleških rojakov Antona Krempla, dr. Radoslava Razlaga, dr. Antona Trstenjaka, kakor tudi obdobja bojev za severno mejo, med drugim je tudi predsednik Društva generala Maistra v Grosupljem.

O svojem prapradedu je zapisal: 
"Anton Božič se je rodil 2. maja 1838 v Radoslavcih pri Mali Nedelji. Krstni boter mu je bil Anton Krempl, pisec znamenitega zgodovinskega dela »Dogodivšine Štajerske zemle«.

Pod budnim očesom Radoslava Razlaga (1826 - 1880) se je razvil v velikega domoljuba.

Udeležen je bil pri organizaciji velike Bèsede v Bučkovcih 1867, sodeloval pri 1. taboru v Ljutomeru leta 1868, naslednje leto je bil član odbora za tabor v Ormožu. Njegovo delovanje je bilo široko. Leta 1871 je ustanovil čitalnico pri Mali Nedelji, eno prvih čitalnic na podeželju.

Nekaj njegovih dejavnosti: 19 let župan v Radoslavcih, načelnik malonedeljskega okrajnega šolskega sveta, več kot 40 let nepretrgoma okrajni odbornik in zastopnik, član načelstva ljutomerske okrajne posojilnice, predsednik združenja za preprečitev širjenja trtne uši in še mnogo drugih dejavnosti.

Za svoje zavzemanje za razvoj šolstva je dobil, kakor se je pisalo, laskavo priznanje deželnega šolskega sveta v Gradcu. Vse življenje si je dopisoval z raznimi znanimi Slovenci. Pisal je v več slovenskih časopisov, kot so bile: Novice, Slovenski gospodar, Slovenski narod, Umni kmetovalec itd..., v katerih je kritiziral, hvalil in dajal nasvete za umno in napredno kmetovanje.

Umrl je 27. decembra 1914 v rojstni hiši, na kateri so mu krajani namestili spominsko ploščo."