Skrb za vsakega posameznika, lepša prihodnost za vse

V ZD Gornja Radgona veliko pozornost namenjajo preventivi na vseh področjih

Prlekija-on.net, nedelja, 6. januar 2019 ob 09:33
Jožica Klajnščak

Jožica Klajnščak

V okviru skrbi za zdravje občanov v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, že nekaj zadnjih let izvajajo vedno več preventivnih dejavnosti, kamor sodijo strokovna predavanja in svetovanja, dnevi odprtih vrat, delavnice, testi hoje, merjenja krvnega pritiska, krvnega sladkorja, holesterola, pulza, boj zoper depresijo, šole zdravega hujšanja, zdrave prehrane, odvajanja od kajenja, čezmernega uživanja alkohola ipd., torej skrbijo za zdrav življenjski slog. Že nekaj let izvajajo tudi psihoedukativne delavnice za duševno zdravje (spoprijemanje s stresom, s tesnobo, z depresijo, tehnike sproščanja..., skupinsko ali individualno). Skrbijo za izvajanje Cindi in Svit programa, potem skrbi za ženske Dora in še kaj. Izvajajo tudi projekt "Pravočasni pregled ustne votline vam lahko reši življenje".

In čeprav na območju, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, ni pretiranega interesa za nekatere preventivne aktivnosti, je vodja zdravstvene nege v splošni ambulanti radgonskega ZD Jožica Klajnščak, višja med. sestra, zadovoljna in pravi, da je že vsaka udeležba na tovrstnih aktivnosti velik dosežek. Po njenem je skrb za vsakega posameznika, garancija lepše prihodnosti za vse, torej za morebitne bolnike, kot njihove najbližje, medicinsko osebje in nenazadnje tudi zdravstveno blagajno.

"V ZD Gornja Radgona redno skrbimo tudi za preventivno zdravstveno varstvo naših oskrbovancev, saj v okviru preventivne dejavnosti redno izvajamo zdravstveno vzgojne programe primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Pripravljamo različna predavanja za razna društva, lokalne skupnosti, ki jih zanima predvsem zdrav življenjski slog ter dejavniki tveganja. Zanimanje šolske mladine pa je usmerjeno predvsem na področje spolne vzgoje. V sklopu sistematskih pregledov šolarjev tako organiziramo zdravstveno vzgojo. Programe preventivne dejavnosti izvajamo v obliki raznih učnih delavnic, predavanj, demonstracij in razgovorov. Udeleženci dobijo tudi gradiva, kot so zloženke, knjižice ipd.", pravi Jožica Klajnščak. Preventivne programe v glavnem izvajajo v ZD Gornja Radgona, za telesne aktivnosti uporabljajo telovadnico OŠ Gornja Radgona, za potrebe testov hoje še ŠRC Trate Gornja Radgona..., pri svojem delu se strokovno redno povezujejo in sodelujejo z Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), potem z NIJZ OE Murska Sobota, zavarovalnicami, dobavitelji opreme in zdravil ter še kom.

Poseben poudarek na projektu SOPA

Jožica Klajnščak še posebej poudarja projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, ki so ga na NIJZ začeli izvajati v letu 2016. Podatki namreč kažejo, da Slovenija spada med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Posledice velike porabe se kažejo tako na zdravju posameznika, ki prekomerno pije alkohol, kot tudi na ravni celotne družbe. Ocenjuje se, da je s pitjem alkohola vsako leto povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov. Zato je NIJZ skupaj s številnimi partnerji vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, katerega namen je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja. "Zato smo septembra 2018 začeli z izvajanje projekta SOPA, saj je v naši regiji kultura pitja alkohola zelo mokra. Alkohol je povzročitelj veliko prometnih in drugih nesreč, različnih bolezni, socialnih problemov, trpinčenja ipd. In zaradi tega je Evropa pristopila sistemskemu reševanju te problematike. Zato smo pri nas v sklopu referenčnih ambulant, Centra za krepitev zdravja in tudi določenih zdravnikov po ambulantah, pristopili k temu projektu, kjer smo seveda v sodelovanju s pacienti iskali rešitev za ljudi, ki čezmerno pijejo alkohol. Tvegano pitje je vse kar je nad določenim normativom, ena merica (1 dcl vina ali 0,25 dcl piva ali 0,03 žganih pijač) za ženske - dnevno ter dve merici za moške dnevno. Pa še to ne sme biti sedem dni na teden, temveč mora vsak posameznik kakšen dan izpustiti", razlaga Jožica Klajnščak.

Po njenem je žal med nami veliko takšnih, ki te mere močno presegajo, tudi šest in več meric na dan, zlasti ob vikendih. In tukaj štejemo, da gre za zelo tvegano oziroma škodljivo pitje alkohola. "To kontroliramo preko krvi - jetrni testi, kjer pri vseh, pri katerih se ugotovi zvišano potrošnjo alkohola, skušamo pihniti na dušo in jih pobarati, kako razmišljajo o svojem splošnem zdravju in življenju v prihodnosti. Žal so bolezni na katere ne moremo vplivati, so pa mnoge bolezni, na katere bi lahko tudi sami vplivali. Zato nam ne sme biti vseeno kako bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju. Tudi če smo v poznih letih je potrebno kaj spremeniti za svoje boljše počutje. Na žalost so med nami tudi takšni pivci, katerih ne moreš več spremeniti", ugotavlja naša sogovornica in dodaja, da je vse v projektu SOPA brezplačno, zadeva pa se izvaja anonimno. Paciente povabijo v referenčno ambulanto, se pogovorijo, izpolnijo prijavnico, anketo in vse kar je potrebno, potem se skupaj odločijo kako in kaj naprej.

"Najhuje je, če je zraven še kakšna druga kronična bolezen, saj takrat pride do dodatnih zapletov. Res je sicer, da mnogi, ki redno čezmerno uživajo alkohol, to težko priznajo, saj pravijo, da mu to nič ne škodi. Drži, da nekaj špricarjev ne vpliva na njegovo počutje, zato pa nenehno trpi njegovo telo, še zlasti ob kakšni drugi bolezni, uporabi zdravil ipd. Alkohol in zdravila nikakor ne gredo skupaj v kombinaciji", je še dejala vodja zdravstvene nege in odgovorna med. sestra v splošni ambulanti ZD Gornja Radgona, ki je dodala, da v štirih referenčnih ambulantah ZD Gornja Radgona, kjer je za občane vse brezplačno, delajo preventivne preglede za srčno-žilne bolezni od 30. leta starosti. Ob tem spremljajo urejene kronične bolezni, kot je visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, povečanje prostate, osteoporoza, depresija..., vse to poteka v sodelovanju z zdravniki, referenčnimi sestrami in patronažnimi sestrami. "Seveda v referenčne ambulante vabimo tudi zdrave ljudi, med katerimi žal nekateri potem niso več zdravi, ker se odkrije kakšna »skrivna« bolezen. Sicer pa je tudi namen referenčnih ambulant, da odkrijejo če je kaj narobe in da se človeku pomaga".



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Pravljična pohajkovanja pike, črte in oblike

Pravljična pohajkovanja pike, črte in oblike

ponedeljek, 24. junij 2019 ob 18:12
Dobrodelni koncert ob 260. obletnici OŠ Lenart

Zbrana sredstva bodo namenili za nakup igral

ponedeljek, 24. junij 2019 ob 14:04