Radgonski govedorejci gredo v Bruselj

Člani Rejskega društva za listasto pasmo spregovorili o svojem delu

Prlekija-on.net, ponedeljek, 4. februar 2019 ob 10:45
Letni zbor Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona

Letni zbor Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona

Na Turistični kmetiji "Pri Alenki" na Gornjih Ivanjcih, je potekal letni zbor članic in članov Rejskega društva (RD) za lisasto pasmo Gornja Radgona, na katerem je članstvo, v navzočnosti nekaterih visokih gostov, pregledalo opravljeno v letu 2018, ter se dogovorilo o aktivnostih v letošnjem letu. Omenjeno društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Drago Cetl, sicer z okoli 160 članic in članov sodi med najštevilčnejša, s pestrim naborom aktivnosti pa tudi med najaktivnejša tovrstna društva v pomurski regiji. Tam sicer deluje šest društev, dve na desnem, prleškem in štiri na levem, prekmurskem bregu reke Mure in so povezane v Pomursko zvezo govedorejskih društev. Na letnem zboru članov RD Gornja Radgona so po hitrem postopku ugotovili, da so v minulem letu izpolnili vse načrtovane aktivnosti, katerih je na zadovoljsto članstva bilo veliko. Ob tem so na Gornjih Ivanjcih enemu izmed njihovih članov Branku Kaučiču, oziroma njegovi kravi Lučki, podelili posebni zvonec, saj je lani namolzla več kot 100 tisoč kilogramov mleka.

Sicer pa, kot je bilo slišati so v ospredju delovanja društva v letu 2018 bile aktivnosti povezane z usposabljanjem in izobraževanjem članstva. Gornjeradgonski govedorejci, ki so preko pomurske zveze povezani v nacionalno Zvezo združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, prihajajo iz štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), torej z območij, kjer se lahko pohvalijo z najvišjimi rejskimi dosežki za krave lisaste pasme v državi. To potrjujejo tudi rejci Damjan Bračko iz Lastomercev, ki je že leta 2017 za križanko z lisasto pasmo (LSX) Šariko pri molži presegel magičnih 100 tisoč kilogramov. Enako s križanko je to lani s kravo Lučko uspelo Branku Kaučiču s Stavešinskega Vrha; Darku Trbucu iz Grabšincev pa je s kravo Srna 1 čiste lisaste pasme (LS) ta podvig uspel prav tako lani.

Kot je na zboru povedal Drago Cetl, ki je kot peti naloge predsednika društva prevzel v začetku leta 2018, se je po nizanju lanskih aktivnosti s programom dela usmeril tudi v letošnje.

Marca se bodo odpravili v Bruselj na sedež Evropskega parlamenta

Spoznanje, da krava molze pri gobcu, je močno prisotno tudi med njihovimi člani, zato naj bi že ta mesec pripravili strokovno predavanje o tem, kako pridelati najbolj kakovostno travno silažo, o pravilni presušitvi krav, o čim uspešnejšem začetku nove laktacije, svojim članom pa bi radi predstavili tudi najnovejše bike za osemenitev. Podobna strokovna predavanja bodo potem sledila tudi ob koncu leta. Po zaslugi evropskega poslanca Franca Bogoviča se bodo člani marca iz Gornje Radgone odpravili v Bruselj na sedež Evropskega parlamenta, spotoma pa si bodo ogledali tudi nekaj kmetij kot primere dobrih praks pri prireji in predelavi mleka. Svoj delež pa bi radi prispevali tudi h kreiranju vsebine k nacionalnemu delu skupne kmetijske politike v finančni perspektivi 2021-2027. "Ob napovedanem zmanjšanju sredstev EU za kmetijstvo v novem programskem obdobju, pričakujem, da bo morebitni izpad kmetom iz svojega proračuna nadomestila država Slovenija. V nasprotnem bomo ekonomsko še bolj ranljivi in tudi pri nakupu zemlje še šibkejši od avstrijskih kmetov, ki vse bolj stegujejo roke po slovenski zemlji." meni Cetl.

Odkupljena količina mleka se kljub zmanjšanju mlečnih kmetij skoraj ni spremenila

Radgonski govedorejci ugotavljajo, da je v njihovem okolju mleka enako, rejcev manj, kajti čeprav se število govedorejskih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka, tudi na njihovem območju zmanjšuje oziroma se krepijo večje, ostajajo področje konstantne prireje. Še leta 2014 je denimo KZ Radgoni kot organizatorju odkupa na območju delovanja društva mleko oddajalo 161 kmetov (11 manj kot leta 2013) oziroma je njihov skupni letni odkup tedaj znašal nekaj več kot 10,1 milijona litrov. Zadruga je lani od 132 kmetov odkupila 10,065 milijona litrov, kar pomeni, da se skupna odkupljena količina kljub zmanjšanju mlečnih kmetij skoraj ni spremenila.

Mleko prodajajo Ljubljanskim mlekarnam in mariborski zasebni družbi

Že od prve dekade leta 2017 KZ Radgona mleka več ne prodaja v Pomurske mlekarne, pač pa v razmerju 90:10 v Ljubljanske mlekarne in mariborski zasebni družbi Benytrade. Slednja z mlekom oskrbuje male slovenske sirarje, kot distributer hrvaških Zdenka sirov pri nas pa mleko prodaja tudi k našim južnim sosedom. Neuradno naj bi ga veliko v hrvaškem Dukatu, s katerim imata z Ljubljanska mlekarna enakega lastnika - francoski Lactalis, z odkupom prek Ljubljančanov končalo celo na Hrvaškem. Po uradnih podatkih je lani KZ Radgona svojim kmetom za liter prodanega mleka v povprečju plačala 0,3063 €, decembra lani pa je ta cena znašala 0,3301 €. Že nekaj let pa okrog deset (naj)večjih kmetov mleko prodaja v Mlekarsko zadrugo Ptuj. Na leto to znese poldrugi milijon litrov. Kot je bilo rečeno na zboru članov, so na Ptuju ob koncu lanskega leta v povprečju kmetje za prodani liter mleka dobili 0,36 €. Vendar je v tej ceni tudi t.i. zimski dodatek oziroma poračun njihovega uspešnega poslovanja na račun pridobljenih marž kmetijskega repromateriala oziroma mleka. Tega MZ Ptuj vsako leto nekaj zadnjih mesecev tradicionalno razdeli med svoje člane in v povprečju znaša od enega do treh centov.

Vse več zemlje v Apaški dolini v rokah tujcev

Predsednik Cetl, kot nujen ukrep vidi tudi v sprejetju administrativnih omejitev pri nakupu kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu v Apaški dolini s strani Avstrijcev; kakor tudi nujno spremembo na področju zemljiške politike, s katero bi družinske kmetije prišle do prepotrebnih obdelovalnih zemljišč v lasti države. V največjih kompleksih in najboljše kakovosti sedaj večinsko obdelujejo kmetijske gospodarske družbe. Ponekod večinski lastniki teh več niso v slovenskih rokah. Ob stoletnici priključitve Prekmurja k matici Slovenije bodo s svojimi živalmi tudi člani društva avgusta aktivno sodelovali na priložnostni govedoregijski razstavi, ki jo v Beltincih pripravlja Pomurska zveza za lisasto pasmo. V okviru kmetijskega sejma AGRA bodo z Zvezo spet soorganizator vseslovenskega srečanja rejcev govedi lisaste pasme. Predsednika veseli, da se članstvo opazno pomlajuje, kar pomeni, da z dolgo in uspešno tradicijo reje krav molznic nadaljujejo mladi. Ti sedaj pobirajo sadove dela svojih staršev in celo starih staršev na področju načrtne selekcije.

Rekorderka s skoraj neverjetnih 156.926 kg mleka

Po najnovejših podatkih Centralne podatkovne zbirke GOVEDO Kmetijskega inštituta Slovenije, je v življenjski proizvodnji med čistopasemskimi kravami lisaste pasme (vsaj 97 % krvi LS) 100 tisoč kg mleka v življenjski proizvodnji to uspelo osmim kravam (šest jih je z območja KGZ Murska Sobota, dve s KGZ Ptuj); med križankami, ki imajo v krvi poleg lisaste pasme od 14 do 86 % pasme rdeči holštajn (RH) ali montbeliard (MB), pa je takih krav devet (štiri z območja murskosoboškega, po dve ptujskega in kranjskega ter enega celjskega Zavoda). Absolutna rekorderka med vsemi je krava LS Lara iz hleva Roberta Ščapa iz Turnišča, ki je še aktivna in je trenutno v 12 laktacijah namolzla skoraj neverjetnih 156.926 kg mleka.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Gospodarstvo