»Namen znanstvene monografije je prikaz zgodovine Okraja Gornja Radgona b obdobju od konca druge svetovne vojne do leta 1950. Pri tem je avtor upošteval vse relevantne vire in literaturo ter je na ta način ustvaril vzorčni primer za pisanje krajevne zgodovine za to obdobje. Med drugim je kandidat uporabil tudi podatke iz fonda Uprave državne varnosti (UDV), kar je eden redkih primerov uporabe tovrstnega gradiva v znanstvenem zgodovinopisju na Slovenskem...« je zapisal recenzent prof. dr. Matjaž Klemenčič o vsebini knjige ddr. Ivana Rihtariča iz Radencev pod naslovom »O delovanju UDV v Okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945 - 1959«. Gre za znanstveno delo za drugi doktorat, ki je sedaj natisnjeno v knjigi. Knjiga je bila tiskana lani v Pretetincu na Hrvaškem (zaradi nižje cene tiskarskih stroškov), izšla pa je s finančno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije na 465 straneh.

Nadalje še zapisuje recenzent: »...Avtor je v monografiji navajal originalne vire, tako da so dostopni za nadaljnje raziskave zainteresiranih raziskovalcev. Delo predstavlja svojevrsten izziv za raziskovalce krajevne zgodovine drugih območij v Republiki Sloveniji, saj bi se lahko na ta način prikazalo zgodovino kateregakoli okraja v Republiki Sloveniji.«

Avtor, ddr. Ivan Rihtarič, je knjigo in njeno vsebino v poldrugo uro trajajočem nastopu sam predstavil v prostorih Občine Radenci 6. februarja zvečer. Ob tem je nekaj pomembnejših strani iz knjige ponazoril tudi s prikazi na platnu. Če pa knjigo vzamemo v roke, ugotovimo, da je med uvodom in zaključkom kar deset pomembnih poglavij (Okraj Gornja Radgona; Konec 2. svetovne vojne na gornjeradgonskem območju; Politično oblastni organi v okraju; Organizacija UDV v Okraju Gornja Radgona; Delovanje UDV v Okraju Gornja Radgona; Apaški Nemci in njihova usoda po letu 1945; Delovanje UDV v tujini (Avstrija); Slovenska narodna manjšina v Radgonskem kotu; Sodni postopki in vloga UDV).

Veliko posameznikov seveda pričakuje, da so morebiti v knjigi podrobno prikazana zverstva, ki bi jih naj počenjala UDB-a (v slovenskem jeziku Uprava državne varnosti) po 2. svetovni vojni. Ob tem pa seveda pozabljajo ali nevede spregledajo, da v vsej zgodovini ima podobne službe, ki skrbijo za varnost države, organizirane in plačane vsaka država, tudi danes. V Republiki Sloveniji sedaj poznamo podobno služno z imenom SOVA. Bo pa zato za marsikoga zanimiv v knjigi spisek 396 oseb z imenom in priimkom: 174 sodelavcev UDV (informatorji, agenti), 30 sodelavcev UDV (neidentificirani) in 192 sodelavcev UDV (ožje zveze), kot tudi podatki o tako imenovanih sovražnih skupinah ali bandah po 2. svetovni vojni na tem področju, ki so se različno poimenovale (običajno po vodjih: Zemljičeva, Škamljičeva, Ajlecova, Jurkovičeva), a se je nekako prijelo zanje ime »Matjaževa vojska«.