Invazija na milijone majhnih stenic rjavih lipovk

Opazili smo pravo invazijo majhnih žuželk, stenic rjavih lipovk, ki se gnetejo po deblih dreves

Prlekija-on.net, nedelja, 10. marec 2019 ob 08:46
Gruča rjavih lipovk na drevesu

Gruča rjavih lipovk na drevesu

V teh pomladnih in toplih dneh, smo marsikje na drevju lahko opazili pravo invazijo majhnih žuželk, hroščev, ki se gnetejo po deblih dreves. Prizor je videti kot iz kakšnega dokumentarnega filma o žuželkah. Po brskanju po internetu smo zasledili, da pri tem gre za majhno stenico iz številčne družine gozdnih tekačev. Imenuje se rjava lipovka (Oxycarenus lavaterae).

Na internetu smo zasledili, da so se v preteklih letih podobni pojavi, sicer v manjših razsežnostih, pojavljali nekje v maju, letos pa smo te stenice opazili že 1. januarja med prezimovanjem. Takrat sicer v manjšem številu, tokrat pa jih po številnih drevesih najdemo dobesedno v milijonih, hroščki pa se gnetejo na južni strani debel, kjer jih greje sonce. Vmes se pojavljajo tudi vsem bolj znani šuštarji ali rdeči škratci.

Živijo v velikih kolonijah

Kot lahko razberemo iz Wikipedie, te stenice živijo v velikih kolonijah premera do enega metra, kar jim daje varnost pred plenilci. Ko kolonija dovolj zraste, se od nje odcepi manjši del in živali ustvarijo novo kolonijo na drugem mestu. Najbolj znana je prav rjava lipovka po ogromnih rojih, v katere se združujejo osebki med prezimovanjem na deblih lipovcev. Po tej lastnosti je dobila tudi slovensko ime. Združevanje v roje jim omogoča ohranjanje telesne toplote, zaradi česar se zmanjša smrtnost pozimi zaradi mraza, ki je sicer najbolj omejujoč dejavnik za populacije stenic v naravi. V južnejših predelih Evrope se izmenjajo tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključijo v 30-40 dneh.

Zaradi toplejšega podnebja se selijo na sever

Njen prvotni areal je Mediteran od jugozahodne Afrike, Saudove Arabije in Jemna do Portugalske in južne Francije, prisotna pa je tudi v tropskem delu Afrike do njenega juga. V zadnjih desetletjih beležijo njeno širjenje na sever na račun vedno toplejšega podnebja. Wikipedia tako navaja, da je bila v Avstriji prvič opažena šele leta 2001, leta 2004 pa v severni Švici, v Sloveniji pa da je rjava lipovka redek gost. V novejšem času je dokumentiranih opažanj manj kot deset, med letoma 1987 in 2008 na obali, v Vipavski dolini, Ljubljanski kotlini in deželi ob Muri, poleg teh pa je še en potrjen podatek iz 19. stoletja. V zadnjih letih pa je teh opažanj vedno več, letošnje je zagotovo najštevilčnejše.

Kot škodljivec še naj ne bi predstavljal posebne grožnje. Nevšečnost včasih predstavljajo le roji teh žuželk, ki se usedejo na javnih površinah (npr. klopeh v parkih) ali silijo v stanovanja, še lahko preberemo na Wikipedii.

Spodaj je nekaj fotografij in video teh stenic. Prve štiri fotografije so bile posnete že 1. januarja letos, ostale pa te dni v Ljutomeru pri igralih pri velikem parku.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Narava

Lastovke

Lastovke v slovenskih hlevih nezaželene?

nedelja, 21. julij 2019 ob 18:276
Popoldan lahko nastanejo nevihte

Popoldan možna krajevna neurja

nedelja, 21. julij 2019 ob 13:39
Manjša toča v Prlekiji

Zajelo nas je neurje, padala je tudi manjša toča

četrtek, 18. julij 2019 ob 18:01