S kulturo obeležili svetovni Dan Zemlje

V Radencih odprli razstavo domače umetnice Albine Kragelj, prisluhnili ekologu, umetnostnem zgodovinarju, publicistu, kantavtorju, ...

Prlekija-on.net, ponedeljek, 15. april 2019 ob 08:15
Dan Zemlje v Radencih

Dan Zemlje v Radencih

Ob podpori Zdravilišča Radenci, Zveze društev Moja Mura, Kampanje rešimo Muro in še nekaterih domačih podjetnikov, je Zavod Multimedijsko informacijsko kulturno središče Radenci (MIKS'R), s posebnim kulturnim dogodkom v Zdravilišču Radenci, pripravil obeležitev svetovnega Dneva Zemlje. Ker se v MIKS'R zavedajo pomena planeta Zemlja, so celoten dogodek namenili ravno našemu skupnemu domu, katerega mnogi v boju za kapitel zlorabijo in uničujejo. V ospredju zanimivega dogajanja, ki je pritegnil veliko število obiskovalcev iz Radence in okolice, je bilo odprtje slikarske razstave domačinke Albine Kragelj. Gost na odprtju razstave je bil Anton Komat, naravovarstvenik, svobodni raziskovalec, publicist, evroskeptik, pisec knjig o ekologiji, pisec kolumn, avtor oddaj..., mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo, ekološki ombudsman, kot so ga imenovali na prireditvi, kateremu je pripadla čast, da je tudi odprl razstavo. Komat je aktivist, ki se zavzema tudi za ohranitev reke Mure, česar se je dotaknil tudi med svojim govorom, kjer ni izbiral besed za tiste, ki jim je malo mar za naravo in okolje, torej celotni planet, in samo vidijo kapital. Kljub temu je pozitivno spregovoril o umetnosti, kot kognitivnem pripomočku, ki je metafizično okno skozi katerega zremo nezavedno in prav zato je najvišje merilo človekove eksistence.

"Umetnost je nujna za preživetje ljudi, to je srečni amulet človeštva, je človekov podpis; je moč, ki jo ima, so sanje, ki jih živi. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost. Umetnost lahko tematizira stvari, ki jih znanost ne zna obravnavati in jih nikoli ne bo znala. Umetnost ne ponuja le dostopa do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki" je o umetnosti še dejal Komat v svojem nagovoru zbranim. Še en gost, umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal pa je spregovoril predvsem o slikarki Albini Kragelj, katero spremlja že vrsto let. Dejal je, kako je Albina predvsem v zadnjem desetletju zaznamovala slovenski likovni prostor, saj je pred tem živela na Švedskem. Javnosti se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, veliko se pojavlja tudi na skupinskih razstavah, saj deluje v več likovnih društvih in se udeležuje likovnih srečanj in kolonij. Za svoja likovna dela je prejela več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. "Umetnost in povezovanje likovnih umetnikov, sploh tistih, ki jim je mar za neokrnjeno naravo je moje poslanstvo. Skozi umetnost ozaveščamo ljudi o okoljskih problematikah in spreminjamo miselnost tistih, ki v tem še ne vidijo pravega pomena. Sploh v Pomurju je problem prostotekoče reke Mure tudi družbeno politični problem, do katerega mora biti kritična tudi umetnost - meni je kot aktivni borki za Muro to še posebej blizu, zato že leta organiziram likovne akcije o teh temah", je med drugim dejala Tatjana Mijatović, slikarka, soustanoviteljica Zavoda MIKS'R in organizatorka tega dogodka, ki je dodala, da je namen Dneva Zemlje, katerega praznujemo od leta 1970, ozaveščanje širše javnosti o pomenu osveščanja glede varovanja okolja in Zemlje. Po njenem bi moral biti praznik Zemlje praznik vsakega, ki živi, diha, ki hodi, ki ljubi naravo in jo spoštuje. "Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo. Tako nas svetovni dan Zemlje opominja na to, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje, okoljsko in podnebno ravnanje, ki je bolj prijazno planetu", je dodala.

Za glasbeni del dogodka je poskrbel glasbenik - pršeška düša, Tadej Vesenjak, kantavtor, ki poje o domači zemlji, o tukaj živečih ljudeh, o naravi. Poleg številnih avtorskih besedil je uglasbil veliko pesmi prleškega pisca Marka Kočarja. Vesenjak je sodeloval tudi v neštetih akcijah, ki so bile pripravljene z namenom ohranjevanja reke Mure. V Radencih je tokrat zapel pesmi, katerim navdih je domača zemlja in domači ljudje.

Sicer pa je tudi tematika tokratne razstave predvsem povezana z zemljo in naravo, o avtorici pa le: Domačinka, Radenčanka, slikarka Albina Kragelj, je rojena Celjanka, ki se je po dvajsetih letih službovanja v podjetju Gradis v Ljubljani preselila v Radence in od tukaj leta 1993 odšla v Göteburg na Švedsko. Želja po izobraževanju na likovnem področju jo je spremljala že od malih nog. Prav na Švedskem si je nabrala največ likovnega znanja, saj je obiskovala različne tečaje in celo triletno slikarsko šolo, ter opravila še dvoletni nadaljevalni študij na ABFu. Javnosti se je z razstavami predstavljala že na Švedskem, kjer je obiskovala različna likovna srečanja. Pred leti se je vrnila v Slovenijo, v Radence, kjer je pritegnila s svojimi likovnimi deli pozornost širše slovenske likovne scene. Javnosti se je samostojno predstavila na številnih razstavah, sodeluje pa tudi pod okriljem likovnih društev v katerih deluje. Veliko se udeležuje slikarskih likovnih kolonij in drugih srečanj. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja tako na različnih ex temporih, likovnih natečajih in drugih zgodbah, ki so bile tekmovalnega značaja. Med drugim tudi pri ZLDS, kjer je tudi prejemnica certifikatov za kakovostno likovno delo... Na sami prireditvi ni veliko govorila, saj je dejala, da slike povedo več kot besede.



Več v Kultura in izobraževanje