Bobri na potoku Plitvica zgradili jez s koruznimi stebli

Bobri so pridne in delovne živali, zlasti v nočnem času

Prlekija-on.net, torek, 3. december 2019 ob 08:08
Franc Kuri kaže na jez, ki so ga bobri izdelali kar iz koruzne slame

Franc Kuri kaže na jez, ki so ga bobri izdelali kar iz koruzne slame

Potem, ko so se pred nekaj leti bobri začeli vračati tudi na skrajnji severovzhod države in so vse bolj prisotni praktično ob vsaki reki, potoku in jezeru, se ljudje vedno bolj navajajo na te pridne in delovne živali. In dokler so eni veseli, da jih je vedno več, so tudi drugi, ki žalostno ugotavljajo, da jim bobri povzročajo veliko škodo na drevesih, zlasti v bližini rek in potokov. Po drugi strani pa mnogi ljudje, zlasti ljubitelji narave, okolja in živali, občudujejo pridnost bobrov, ki so že stoletja pomembni za mnoge. Bobri so se v zadnjih letih znova naselili tudi v južnem delu Apaške doline, saj so se očitno iz Mure priselili po potoku Plitvica, vse do tja, kjer si roki podajata hribovite Slovenske gorice in ravno apaško polje. Med tistimi, ki pogosto opazijo vsaj "delo in izdelke" bobrov je tudi Franc Kuri iz Plitvice, ki se pogosto, bodisi peš ali s kolesom, sprehaja po obrambnem nasipu pred poplavami, ki varujejo, da se vode iz Plitvice ne razlijejo po polju. Že pred tem nam je domačin Srečko Ploj, ki se pogosto kot lovec sprehaja ob Plitvici povedal, da so bobri na potoku na novo postavili jez, a so jim ga podrli vzdrževalci nasipa. Ob tem pa je dejal, da je nižje od "podrtega", kakih 500 metrov nizvodno, zgrajen še en, nekoliko bolj nenavaden jez.

Prav o tem nam je spregovoril omenjeni Franc Kuri: "Bobri na Plitvici, ob tem potoku ali rečici tudi živim, so prisotni kakšna štiri leta. Ker se pogosto sprehajam po nasipu, sem v večernem mraku videl bobra kako nabira veje za jez. To je bilo takrat, ko je še v strugi oziroma na brežini raslo vrbovje, kajti sedaj je struga čista, se pravi, je rastlinje zmučeno. Kot kaže pa je bober iznajdljiv. Za gradnjo novega bobrišča je uporabil kar koruzna stebla. Kot je videti, jih je skrbno 'zazidal', kajti jez, ki je visok nekaj več kot meter, drži vodo. Po mojem ima dom na nasipu, saj se ne njem pojavila luknja, ki nakazuje pot do njegovega podvodnega bivanja." In jez iz koruzne slame, kot je še omenil sogovornik, 72-letni Franc Kuri, je dokaz, da je bober svoje delo opravil mojstrsko. Toda nad to gradnjo ni bil navdušen lastnik njive posejane s koruzo, saj je bober za jez porabil, po videnem, več kot 1000 stebel.

Sicer pa, le redke živali so tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev, pa tudi na gospodarstvo in zgodovino dežele, kot bober. Za posest nad lovišči bobrov so nekoč izbruhnile celo vojne, kakršna je bila tudi med Francozi in Indijanci, poznana kot desetletna vojna. In že to marsikaj pove...

Foto: Ludvik Kramberger



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Narava