V zadnjih 16. letih je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 147 ljudi

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa bo v letošnjem letu izvedla preventivno akcijo za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Po izkušnjah preteklih treh preventivnih akcij, odzivu strokovne javnosti in nenazadnje želji po izboljšanju varnosti na nivojskih prehodih je odločitev povsem pričakovana.

Problematika varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so prepogoste prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki imajo hude posledice tako za posameznike, kakor tudi za družbo kot celoto. Pri tem prednjačijo nesreče pretežno na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih kategoriziranih in nekategoriziranih lokalnih cest preko železniških prog, ki so običajno označeni le s prometnim znakom »Andrejev križ«. Pri tem je potrebno poudariti, da poznamo aktivno in pasivno zavarovane nivojske prehode ceste čez železniško progo. Nezavarovanih nivojskih prehodov ceste čez železniško progo torej ni.

S programom aktivnosti za povečanje varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki po vsebini ostaja podoben prejšnjim, želimo različni državni organi in nevladne organizacije s točno določenimi ukrepi vplivati na večjo varnost udeležencev na nivojskih prehodih. Slogan letošnje preventivne akcije se glasi: »Ustavite se. Vlak se ne more«. Podslogan pa se glasi: »Prečkajte železniško progo varno na nivojskih prehodih«. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo.

Načrtovane (preventivne in represivne) aktivnosti so na tem področju nujno potrebne tudi zato, ker je dinamika modernizacije oziroma nadgradnje nivojskih prehodov ceste čez železniško progo preobsežna oziroma glede na število teh nivojskih prehodov še nekaj časa ne bo v celoti realizirana. Prav zato je dosledno upoštevanje prometne signalizacije (npr. »Andrejev križ«, izmenično utripajoče rdeče luči na svetlobnem znaku) ključen in najučinkovitejši varnostni ukrep vsakega posameznika pri prečkanju železniške proge.

V preventivni akciji so, glede na namen, opredeljeni naslednji cilji:

1.ZMANJŠANJE ŠTEVILA PROMETNIH NESREČ OZ. IZREDNIH DOGODKOV NA NIVOJSKIH PREHODIH CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO.

V zadnjih šestnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 646 izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 147 ljudi.

2.ZMANJŠANJE ŠTEVILA SMRTNIH PRIMEROV IN TEŽKIH POŠKODB UPORABNIKOV NIVOJSKIH PREHODOV CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO.

V izrednih dogodkih na nivojskih prehodih je v zadnjih dvajsetih letih umrlo 193 ljudi, 348 jih je bilo poškodovanih.

3.POVEČANJE ZAVEDANJA IN ODGOVORNOSTI LJUDI PRI PREČKANJU NIVOJSKIH PREHODOV CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO.

Povečana pozornost, pazljivost in spoštovanje prometnih pravil, predvsem prometne signalizacije (npr. znaka Andrejev križ, spuščenih zapornic ali polzapornic), bi stanje varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo izboljšala.

V Sloveniji je po podatkih z dne 1.1.2011 skupaj 888 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, od katerih je 549 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov (označenih s prometnimi znaki, ki nas opozarjajo na nevarnost in na približevanje nivojskemu prehodu), 339 pa je aktivno zavarovanih nivojskih prehodov (zavarovani z zapornicami, s polzapornicami ali z zapornimi bruni in svetlobnim ter zvočnim znakom). V primerjavi z letom 2009 se je število vseh nivojskih prehodov zmanjšalo za 25, razmerje aktivno zavarovanih in pasivno zavarovanih nivojskih prehodov pa je 38,17% : 61,82%.

Tabela 1: število nivojskih prehodov (pasivno zavarovani) od l. 2000 - 2010

Največ pasivno zavarovanih nivojskih prehodov je v Jugovzhodni slovenski regiji (proge d.m. – Metlika – Novo mesto – Ljubljana, Grosuplje – Kočevje in Novo mesto – Straža), Pomurju ter Podravju (proge Pragersko – Središče – d.m., Ormož – Murska Sobota – Hodoš – državna meja, Ljutomer – Gornja Radgona) ter v Savinjski regiji (progi Grobelno – Stranje – Rogatec – državna meja, Celje – Velenje).

Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne naslednje ugotovitve:

• v letu 2010 je v prometnih nesrečah na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 10 ljudi ali 7,52% vseh umrlih v prometnih nesrečah;
• v zadnjih šestnajstih letih je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 147 oseb ali v povprečju 9 na leto;
• število pasivno zavarovanih nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, oziroma označenih le s prometnim znakom »Andrejev križ« se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 176 nivojskih prehodov. V letu 2010 se je to število zmanjšalo za 23 pasivno zavarovanih nivojskih prehodov;
• večina prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo se zgodi na lokalnih cestah.

Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, zaradi svoje velike teže in dolge zavorne poti (tudi do 1 km), prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu mora torej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred njim varno ustavi.

Pasivno zavarovani nivojski prehodi ceste čez železniško progo so označeni z Andrejevim križem (v nekaterih primerih, ko ni zagotovljen ustrezen preglednostni prostor, še dodatno s STOP znakom), zato mora voznik, ki se približuje takšnemu nivojskemu prehodu pred prehodom ustaviti in se prepričati, da lahko varno prečka železniško progo. 
Na podlagi statističnih podatkov Slovenskih železnic je od leta 1995 (tabela 2) pri prečkanju železniške proge umrlo 147 ljudi.

Tabela 2:  prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih

V zadnjih šestnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 646 prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 147 oseb. Pretežni del prometnih nesreč se je zgodilo na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih ceste čez železniško progo označene le z Andrejevim križem. Pri tem se je presenetljivo in zaskrbljujoče zgodilo 38 % prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, ki so zavarovani z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi ter zvočnimi znaki. Glede na približno razmerje 1 : 3,5 (aktivno zavarovani : pasivno zavarovani nivojski prehodi) je število smrtnih žrtev v razmerju samo 1 : 2 (smrtne žrtve na aktivno zavarovanih : smrtne žrtve na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih). V kategoriji poškodovanih je razmerje 1 : 3,1 (poškodovani na aktivno zavarovanih : poškodovani na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih).
V letu 2010 se je v absolutnem smislu na nivojskih prehodih zgodilo najmanj prometnih nesreč v zadnjih šestnajstih letih, vendar se je kljub številnim opozorilom in povečanemu obsegu preventivnega in represivnega dela na tem področju kar 38% prometnih nesreč zgodilo na zavarovanih nivojskih prehodih.

Poleg ukrepov, ki se bodo izvajali neposredno v času akcije, pa ne gre pozabiti, da aktivnosti za večjo varnost na nivojskih prehodih potekajo celo leto, še posebej tiste, ki so povezane z nadgradnjo infrastrukture. S strani ministra za promet je imenovana Komisija za nivojske prehode, ki pregleduje nivojske prehode in predlaga ministru ustrezne rešitve ureditve nivojskih prehodov. Ministrstvo za promet izda odločbo o ureditvi, zavezancih in rokih izvršitve. Tako bo v letu 2011 Direkcija Republike Slovenije za ceste dokončala  naslednje projekte, katerih posledica bo ukinitev 5 nivojskih prehodov:

• v letu 2011 bo predvidoma končana tudi gradnja podvoza v Dobovi - ureditev križanja ceste R2-420 na odseku 1335 (od km 4,750 do km 5,750) in lokalne ceste LC 024260 z železniško progo Dobova–Ljubljana v območju naselja Dobova. Po izgradnji podvoza bosta ukinjena dva nivojska prehoda in sicer v km 452+317 in 452+906 glavne železniške proge Dobova-Ljubljana.
• letos je predvidena gradnja izven nivojskega križanja glavne ceste G1-2 Ormož – Središče ob Dravi in glavne železniške proge št. 41 Ormož – Hodoš, v Pušencih.
• v pripravi so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev izven nivojskega križanja glavne ceste G2-107 Šentjur-Mestinje in glavne železniške proge št. 30 Zidani most – Šentilj, v Grobelnem in za ureditev izvennivojskega križanja glavne ceste G2-108 Ribče – Litija in glavne železniške proge št. 10 Dobova – Ljubljana, V Zgornjem Logu.
• v programu je prostorska, projektna, investicijska in upravna dokumentacija za 56 projektov nivojskih prehodov, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov (Nrp).

Poleg tega se na železniškem sektorju (Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Slovenske železnice, d.o.o. in lokalne skupnosti)  v letu 2011 načrtuje še:  

• zmanjšati število nivojskih prehodov z ukinitvami nivojskih prehodov, pri tem pa preusmeriti promet preko povezovalnih cest na zavarovan nivojski prehod ali izven nivojsko križanje (predvidenih je 17 takšnih ukrepov); na progah Grosuplje - Kočevje, Pragersko - Ormož - Središče - d.m., Ormož - Murska Sobota - Hodoš - d.m., Zidani Most - Maribor - Šentilj
• ureditev in zavarovanje z varnostno napravo ter zapornicami najmanj šestih nivojskih prehodov;
• nadgradnjo avtomatskih cestnih signalov oziroma zamenjavo mehanskih zapornic z avtomatskimi;
• priprava projektne dokumentacije za ureditev 10 nivojskih prehodov (spremembe zavarovanja in izven nivojska križanja), večina tega na progah Grosuplje - Kočevje, Pragersko - Ormož – Središče - d.m., Ormož - Murska Sobota - Hodoš – d.m., Zidani most - Maribor - Šentilj, Prešnica - Koper. 

Edini res učinkovit ukrep za zagotavljanje popolne varnosti na nivojskih prehodih je ureditev nivojskih prehodov s polnimi zapornicami ali pa njihova ukinitev in izvedba izven nivojskega križanja. Žal je to glede na število nivojskih prehodov in tudi na kategorijo cest, ki križajo železniško progo nemogoče in tudi ekonomično neopravičeno izvesti. Zagotovo je usmeritev pospešene izvedbe zavarovanja pasivno zavarovanih nivojskih prehodov ceste čez železniško progo (označenih le z Andrejevim križem) v aktivno zavarovane nivojske prehode pravilna, varna in smotrna rešitev, s katero bodo udeleženci učinkoviteje opozorjeni na nevarnost prečkanja železniške proge. Tudi ukrep zapiranja nefrekventnih in ponekod preštevilnih nivojskih prehodov se lahko izvede še marsikje, ostali pasivno zavarovani nivojski prehodi pa bodo imeli zagotovljeno varnost tako cestnega kot tudi železniškega prometa (predvsem ustrezno signalizacijo, preglednost ter majhno gostoto cestnega in železniškega prometa).
Statistika na tem področju torej ni zadovoljiva, zato je prava pot, da bomo število prometnih nesreč in žrtev na nivojskih prehodih resnični zmanjšali, aktivno delovanje na naslednjih področjih:

1.zmanjšanje števila  nivojskih prehodov ceste čez železniško progo,
2.ureditev preostalih nivojskih prehodov skladno s predpisi in pogoji za varnost, tako cestnega kot železniškega prometa,
3.vzgoja prometnih udeležencev,
4.izvajanje nadzora nad prometom.

Poleg naštetega je na področju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo potrebno dolgoročno zagovarjati vizijo nič, se pravi pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega in železniškega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč na nivojskih prehodih.

Pričakujemo, da bo letošnja preventivna akcija za povečanje varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo – »Ustavite se. Vlak se ne more.« prispevala k izboljšanju stanja na tem področju. Želimo si, da bi letošnja preventivna akcija nadaljevala trend zmanjševanja prometnih nesreč na nivojskih prehodih in posledično prispevala tudi k zmanjšanju števila umrlih na teh prehodih. S tem bo namen akcije zagotovo in nedvomno dosežen. Vsekakor pa lahko veliko za svojo varnost naredimo tudi udeleženci cestnega prometa in sicer z doslednim spoštovanjem prometne signalizacije, ki označuje nivojske prehode ceste čez železniško progo in spoštovanjem pravil, ki na teh mestih veljajo.