Čeprav velja za lepo reko Muro, da je tiha, čista in zanimiva slovenska lepotica, so njene navade lahko tudi »zlobne«. In to se pogosto dogaja tudi v zadnjih letih, saj niso redke poplave, ko marsikdo ob 444 kilometrov dolgi reki, ki teče od izvira v Avstriji, do Drave na Hrvaškem, nima mirnega spanca. Močno deževje in odtajanje snega v sosednji Avstriji, zlasti od izvira reke Mure proti njenemu toku pogosto povzroča, da sicer bolj ali manj tiha in mirna Mura, povzroča preglavice prebivalcem večjega dela Prekmurja, Prlekije ter dela slovenske Štajerske ob reki Muri. Redko se sicer zgodi, da omenjena reka prestopi bregove, žal pa tudi ob redkih primerih, je vedno najhuje v spodnjem toku Mure v Sloveniji, in sicer že v Apaški dolini, pa pri Gornji Radgoni, Petanjcih, Hrastju Mota, Krogu, Veržeju, Ižakovcih, Bistrici in Razkrižju, pravzaprav povsod na levem in desnem bregu reke vse tja do hrvaške meje. Poleg poplavljenih polj in gozdov v nekaterih krajih Prlekije in Prekmurja, so pogosto poplavljene tudi nekatere lokalne ceste, na katerih nastaja še posebej velikanska materialna škoda...

Sedaj pa, kot kaže mesto penine in sejmov Gornja Radgona ne bo več ogrožena. Končana je namreč gradnja tako imenovanega obrambnega zidu pred poplavami na desnem bregu reke Mure, katerega je gradilo Gradbeno podjetje Pomgrad d. d. Murska Sobota. Projekt, imenovan Nadgradnja visokovodnega zidu Gornja Radgona na obrežju reke Mure, je nadaljevanje od že urejenega dela obrežja Mure in nasipa pri mostu na Muri, ki varuje mesto Gornja Radgona pred poplavami.

Projekt je ob izgradnji povišanja že obstoječega betonskega obrambnega zidu, zajemal tudi izgradnjo poti znotraj obzidja in na prostoru malo niže od nekdanje pekarne, izgradnjo otroškega igrišča z igrali in razgledno ploščadjo zgrajenem na povišanju nasipa. Vsekakor je ta projekt, ki je delo domačina Radgončana, saj ga je pripravilo podjetje IPG Igor Pivec s. p. Gornja Radgona, velika pridobitev, glede poplavne varnosti, obenem pa služi tudi kot turistično rekreativni objekt. Dela so se izvajala v sklopu projekta goMURra, katerega naročnik in investitor je RS Ministrstvo za okolje in prostor, direkcija RS za vode.