Podpisana pogodba za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije

Pogodba je bila podpisana v višini slabih 260.000 evrov. Od tega zneska MKGP prispeva 1/3, občine pa preostali 2/3 zneska.

Prlekija-on.net, torek, 7. julij 2020 ob 14:29
Toča je tudi letos že klestila po severovzhodu

Toča je tudi letos že klestila po severovzhodu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da je konec junija podpisalo pogodbo z izvajalcem za izvajanje letošnjih aktivnosti na območju SV Slovenije, potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letalsko obrambo pred točo. Pogodba je bila podpisana v višini slabih 260.000 evrov. Od tega zneska MKGP prispeva 1/3, občine pa preostali 2/3 zneska.

Izvajalec letalske obrambe pred točo je Športno društvo Letalski center Maribor, ki je bil izbran na podlagi skupnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo 58 občin. Izvajanje letalske obrambe pred točo zajema obdobje od 25. junija 2020 do vključno 15. septembra 2020. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije in občino Podvelka iz Koroške statistične regije.

Toča v Veliki Polani in Turnišču ter poplavljena cesta v Ormožu

V Prekmurju padala toča, v Ormožu cesta postala »reka«


Slovenija sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli 1 km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo. Toča je tudi letos že nekajkrat klestila po severovzhodu.

Najboljša zaščita sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Postavitev zaščitnih mrež je podprta tudi z ukrepom Programa razvoja podeželja, in sicer v deležu od 50 do 90 %. Višji delež podpore je za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološko kmetovanje in KOPOP, kolektivne naložbe in mlade kmete. Upravičen strošek za mrežo proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov je za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče rastline je 50.000 evrov. Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je dvignil in z letom 2019 za zavarovanje rastlinske proizvodnje znaša 50 % obračunane zavarovalne premije.