A je ženski pogovor kaj drugačen od moškega pogovora? Ja. Je. Tekom dneva sem porabila za pogovor s tremi različnimi ženskami kar šest ur. Na koncu sem vedno imela občutek, da nam je zmanjkalo časa. In ga seveda je. Mene pa njih so čakali različni opravki, drugače bi se to nadaljevalo v nedogled.

Zakaj tako stremimo k tem pogovorom in zakaj se ti ženski pogovori tako razlikujejo od pogovorov z moškimi? Prvo je, da ženske znamo zelo dobro poslušati. In vseskozi imamo nekakšne probleme, ki bi jih morali reševati. Ko nekomu nekaj razlagamo, ta problem vidimo sami v drugačni luči. Med sprotnim navajanjem podatkov in ob odobravajočem prikimavanju sogovornice včasih sami najdemo rešitev na prvi pogled nerešljivega problema. Na koncu pogovora se počutimo kar olajšane že zaradi tega dejstva, da smo predale del bremena na pleče svoje prijateljice in da nam dejansko lažje pri srcu. Endorfini naredijo svoje. Tudi v primeru, če nismo rešili neke zadeve, nas greje občutek, da nismo osamljene, da imamo nekoga, s kom lahko delimo to svojo izkušnjo in napolnimo praznino, ki se v nas vsake toliko časa nabira. Nekako se hranimo na ta način ali si polnimo baterije. Za nekoga je ta pogovor ravno vir energije, ki jo potrebuje za svoj obstoj, za svoje polno življenje. Mogoče celo edini vir. Spomnim se knjige, ki sem jo pred kratkim brala, kjer je ženska bila zelo bolestna in niti hoditi več ni mogla. Rada pa se je pogovarjala. Z vsemi, ki je bil pripravljen poslušati. Pisateljica je posmehljivo napisala, da je imela jezik najmanj prizadeti ud na svojem telesu.

A ste opazili, da se ženske med pogovorom večkrat dotikajo in si delijo več komplimentov? Navadno so ti komplimenti povezani z videzom ženske in je dajanje komplimentov nekaj povsem običajnega:
Vau! Kako lepo bluzo imaš! Kje si jo kupila? 
Pri moških se to sliši redkeje in se nanaša predvsem na kakšno lastnino: avto, kosilnico.
Eden od mojih pogovorov se je začel karseda nenavadno. Morala sem zamenjati olje v avtu. Predstavljajte si dve blondinki, (ena v beli bluzi z odprtimi rameni in črnem dolgem plapolajočem krilu) ki prideta na Petrol po olje. 
–A veste kakšno olje rabite? 
-Jaaa. Sva ga poslikali s telefonom. Oziroma oznako za olje. 
-A veste, da ga ne smete vliti več kot en liter? 
-Jaa. Saj ga ne bova sami.

Seveda je razgovor potem potekal o tako imenovanih moških opravilih. Sama o teh stvareh nimam pojma, ker vse opravi moj dragi mož. Na srečo mi ni treba tega početi. Pri pogovoru sva ugotovili, da v resnici vsa ta moška opravila niso tako težka, kot jih nam oni predstavljajo. Saj bi tudi sami znali. Odpreti haubo, preverit olje in ga vliti. Tudi kositi z nitko recimo. Ampak oni raje to prihranijo zase. Ker se tako počutijo močnejši in bolj pomembni. In priznajmo, to nam tudi paše. Še vedno lažje pridemo skozi kot neumne blondinke ali nebogljene ovčke, a ne?.. Tako, da raje pustimo našim moškim, naj se počutijo junaki…

V Ukrajini je redko katero stanovanje imelo jedilnico in smo večino teh pogovorov opravile kar v kuhinji za mizo poleg čaja. Te prave kave še nismo dejansko niti poznale. »Boste pili čaj?« so nas vprašali. In smo ga. Čeprav že šestič v tem dnevu. Pogovorov ob čaju nikoli ni zmanjkalo.

Rada pijem kavo s prijateljicami, še rajše pa nakupujem ali grem v kino. Ker Cineplexx v Murski Soboti še vedno ni odprl svojih vrat, zdaj po novem z veseljem družim s kakšno prijateljico v termah. Mož ni tako navdušen nad kopanjem in namakanjem v topli vodi, otroci mi za silo zdržijo dve uri in potem že začnejo spraševati, kdaj gremo domov. V termah je čudovito, posebej ko prideš z morja.. Voda je kristalno čista, ni trave, ni kamenčkov, lahko si sam izbiraš temperaturo vode, ki ti trenutno odgovarja.

O čem so že ti ženski pogovori? Če boste mislili, da samo o celulitu, nohtih in trepalnicah, se boste zmotili. Saj govorimo tudi o celulitu. Zakaj ga nimam, zanima mnoge prijateljice. Po pravici povedano: niti sanja se mi ne zakaj…Mnoga leta nazaj sem bila aktivna športnica, ampak je tega že dolgo…Rada pa jem čisto vse in nimam omejitev, edino, če mi je slabo in mi ni za jesti, to pa se dogaja redkokdaj… Nekoč so rekli, da bo ženska srečna, če si bo našla popolnega moškega; sedaj pravijo, da bo srečna, če bo lahko jedla vse in se ne bo zredila…

O čem še vse se pogovarjamo?.. O službi, dopustu, predstavnikih moškega spola, o dobrih filmih, lepih igralcih, tudi o seksu…Z nekaterimi se pogovarjamo o prebranih knjigah, o otrocih, včasih celo o avtih, v glavnem o marsičem…

Zakaj moški tako težko razumejo ženske in zakaj, če ženska moškemu reče na kratko »V redu« to pomeni vse drugo, kot dejansko v redu? Dnevno naj bi ženska izgovorila 20 000 besed, povprečen moški kar petkrat manj in še poleg tega odgovor »V redu« ima za moškega en, za žensko pa več skritih pomenov, odvisno od situacije in od podtona.

V ameriških filmih imajo ženske včasih za najboljše prijatelje geje. Sama bi z veseljem imela takšnega prijatelja, ampak na žalost pri nas jih ni v takšni obliki. Seveda so, ampak taisti ne kažejo svoje spolne usmerjenosti in jih je težko opredeliti. Tukaj smo kar nekaj korakov za sedanjim časom.

Naj bi moški, ki skrbi za svoje psihično in duševno zdravje, moral vsaj dvakrat na teden iti na pivo s prijatelji. V pogovoru naj bi se zatekel k zadnji nogometni tekmi, novim modelom avtov, omenil atribute natakarice ali kakšne znanke in s tem bi se sprostil. Moj mož tega ne počne, čeprav rade volje ga pustim in mu niti slučajno ne bom nič prigovarjala… 

Če vam matematika ni tuja, lahko izračunate, da je ženska, glede na to, da govori skoraj petkrat več kot moški, morala svoje kavice s prijateljicami ponoviti kar desetkrat. Tedensko. Je preveč?! Skoraj bi rekli, da ja, ampak kot pravijo: če hočete, da bodo vaši otroci in mož srečni, žena mora najprej poskrbeti zase. Za svojo srečo.