Ko sta Stanka in Milan Trnovec z Rožičkega Vrha, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, julija 1960 prvič stopila pred oltar, sta si lahko le zaželela, da bi šestdeset let pozneje praznovala diamantno poroko. In to se jima je uresničilo, le da je koronavirus in ukrepi z njim nekoliko spremenila načrte glede slavja. Tako se je pod posebnim šotorom na domačem dvorišču, kjer slavljenca živita, enako kot najmlajša hčerka Tatjana z družino, zbralo le nekaj nad 25 njunih najbližjih, med njimi vse tri hčerke, poleg omenjene Tatjane, še Marta in Vida, štiri od petih vnukov (žal je njuno prvo vnukinjo Jasmino, pred nekaj leti, odnesla huda bolezen op.p.), ter štirje pravnuki.

Na prijetnem srečanju in druženju, pred obloženimi mizami, je bilo veselo in razigrano. Med klepetom izvemo, da je Stanislava bila rojena na Rožičkem Vrhu, 17.4.1937, njen Milan pa 9.7.1941, na sosednjem Račkem Vrhu. Bilo je to v kriznem in vojnem času, a se slavljenca ne pritožujeta. Ko ju je ljubezen povezala poleti je moral Milan v JLA, bil je pripadnik častne Titove garde, kar se kljub vsemu nikoli ne pozablja. Pozneje so prišle tri hčere, Stanislava je vso delovno dobo bila zaposlena v polnilnici mineralne vode tri srca v Radencih, odkoder se je po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991 upokojila. Po drugi strani je Milan kar 36 let bil traktorist v radgonski Komunali, zadnjih pet let pa je delal v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, kjer se je leta 1999 upokojil.

Danes sta kar zdrava in se lepo počutita v družbi najdražjih. Rada se družita tudi med vrstniki v upokojenskih vrstah. Seveda tudi danes ne počivata, saj veliko postorita na vrtu in v sadovnjaku...