O argumentih za in proti malemu delu

O malem delu so govorili na okrogli mizi v Murski Soboti

Prlekija-on.net, četrtek, 31. marec 2011 ob 09:04
Malo delo

Malo delo

Na okrogli mizi, ki jo je Združenje za odgovorno prihodnost vseh generacij priredilo 30. marca v Murski Soboti, so navedli tehtne argumente za in proti malemu delu. Sogovorniki na okrogli mizi so bili: mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, Ines Sukič iz Kluba prekmurskih študentov, Samuel Friškič, diplomirani zgodovinar in iskalec zaposlitve, Gašper Kokot, predsednik Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij (ZOPG), Jože Türkl, predstavnik ZSSS, in mag. Marjan Fekonja, predstavnik Zveze upokojencev Slovenije.

Okrogla miza se je pričela s predstavitvijo mnenj o Zakonu o malem delu posameznih predstavnikov, in sicer je svoje stališče najprej izrazila Ines Sukič iz Kluba prekmurskih študentov. Povedala je, da so glavni razlogi za nasprotovanje omenjenemu zakonu predvsem to, da v zakonu obravnavajo 3 različne socialne skupine, ki bi jih sicer morali urejati posamično, kot drugi razlog pa je navedla fiktivne vpise, ki jih po njenem mnenju na takšen način ne bodo rešili. »Pri malem delu govorimo o konkurenci, preostale skupine bodo hitreje zaposljive, saj je študentovo glavno delo študiranje, ostale skupine pa imajo na razpolago več časa,« je ob koncu dodala Sukičeva.

Jože Türkl, sekretar Območne organizacije ZSSS Pomurja, je v uvodnem nagovoru jedrnato navedel argumente proti Zakonu o malem delu, in sicer je ob tem navedel zmanjšanje delavskih pravic, zmanjšanje vrednosti dela ter legalizacijo dela na črno, ob tem pa izpostavil še primerjavo z Nemčijo, kjer se je zakon izkazal kot neuspešen.

Mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, je zakon komentirala s stališča brezposelnih. Izpostavila je, da kar 14% mladih zelo težko pride do zaposlitve in tako bo ta zakon ugodno vplival na to, da bodo mladih hitreje prišli v stik z realnim delovnim okoljem ter pridobili izkušnje. Hkrati je zelo pozitivno to, da se jim bo delno štelo v pokojninsko dobo, saj, kot sama ugotavlja, veliko študentov dosti dela, vendar to ni nikjer priznano, ko pa postanemo starejši, pa šteje čisto vsak delovni.

Gašper Kokot, predsednik Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij, je pojasnil, da v združenju izhajajo iz trenutnega stanja, ki ureja študentsko delo in ga je nujno potrebno spremeniti. Zakon o malem delu gre v smeri urejanja tako za delodajalce kot za upravičence. Ob tem izpostavljajo tudi sožitje generacij, saj pri trenutnem študentskem delu gre za medgeneracijsko diskriminacijo, saj nimajo priložnosti za delo vsi – zakaj ne bi imeli vsi priložnosti nekaj dodatno zaslužiti.

Upokojenci ravno tako podpirajo zakon. V njihovem imenu je spregovoril mag. Marjan Fekonja, predstavnik Zveze upokojencev Slovenije. Po njegovem mnenju je dobro, da so v zakonu obravnavane 3 socialne skupine, saj so vse te socialno deprivilegirane, saj najdemo reveže tako med študenti, brezposelnimi kot tudi med upokojenci. Ob tem je še izpostavil podatek, da ima človeka vredno pokojnino le 3% upokojencev. Tako zakon zagovarjajo, saj je to področje potrebno ureditve in tako se bodo stvari pričele urejati, z dopolnitvami pa se bo potem še vse izboljšalo.

Kot zadnji je svoje mnenje o Zakonu o malem delu podal Samuel Friškič, diplomirani zgodovinar in iskalec zaposlitve, ki se že šest mesecev sooča s problemom iskanja zaposlitve. Povedal je, da velik delež brezposelnih predstavljajo diplomanti, da se veliko mladih odloča za študij, saj je ta status bonificiran – študentje imajo na voljo študentsko delo, subvencionirano prehrano, bivanje in druge stvari. »Vsaka sprememba je sprememba na bolje, ob tem pa moramo poudariti še to, da zakon predvideva ustanovitev dveh novih skladov, in sicer sklad za štipendiranje in sklad za pridobivanje novih kapacitet na področju bivanja,« je zaključil Friškič.

Po razpravi, kjer so si sogovorniki še izmenjali mnenja o določenih prednostih in pomanjkljivostih zakona, so bili enotni predvsem v tem, da se volivci naj odpravijo na referendum in izrazijo svoje mnenje, saj bodo navsezadnje odločali tudi o svoji prihodnosti.



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Martinov koncert DU Ljutomer

Martinov koncert Društva upokojencev Ljutomer

sreda, 13. november 2019 ob 18:55
Gostüvejnska štorija

Najbolj prleška komedija polni dvorane

ponedeljek, 11. november 2019 ob 13:35