Umrl je častni občan Občine Ljutomer in športna legenda Miroslav Steržaj

Bil je izvrsten športnik s številnimi kolajnami v kegljanju z največjih tekmovanj, pevec s petimi desetletji prepevanja v Ljutomerskem oktetu, gospodarstvenik, ki je pustil neizbrisen pečat v ljutomerskem Mlekoprometu, ter nosilec številnih političnih funkcij v državi in občini.

Prlekija-on.net, nedelja, 8. november 2020 ob 09:26
Miroslav Steržaj

Miroslav Steržaj

Občina Ljutomer je sporočila, da je v 88. letu umrl častni občan Občine Ljutomer Miroslav Steržaj (1933 - 2020). Bil je izvrsten športnik s številnimi kolajnami v kegljanju z največjih tekmovanj, pevec s petimi desetletji prepevanja v Ljutomerskem oktetu, gospodarstvenik, ki je pustil neizbrisen pečat v ljutomerskem Mlekoprometu, ter nosilec številnih političnih funkcij v državi in občini.

Za svoje zasluge je bil leta 2003 razglašen za častnega občana Občine Ljutomer. "Miro, hvala vam za vse," so še zapisali.

Miroslav Steržaj

Miroslav Steržaj v hramu slovenskih športnih junakov


V karieri osvojil okoli 500 pokalov in medalj

Miroslav Steržaj se je rodil leta 1933 v Rakeku, v revni družini, osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, nižjo gimnazijo v Logatcu ter srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Leta 1950 se je kot 17-letnik preselil v Ljutomer, športno pot pa je začel že kot otrok.

Po rednem in trdnem treniranju je leta 1955 dosegal odlične rezultate in se uvrstil v Jugoslovansko državno reprezentanco, kjer se je obdržal rekordnih 30 let, do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne dosežke. Leta 1964 je na Evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah - posamezno, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zmago na svetovnem prvenstvu v posamezni kategoriji in s tem postal prvi jugoslovanski in s tem tudi slovenski svetovni prvak v kegljanju. Tudi v naslednjih letih je dosegal odlične rezultate, leta 2001 pa se je poslovil od tekmovalnega kegljanja. Za odlične športne dosežke je prejel Bloudkovo nagrado, leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2015 pa razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer. Bil je tudi častni član Kegljaške zveze Slovenije. V svoji karieri je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil skupaj 17 medalj, od tega sedem zlatih, pet srebrnih in pet bronastih, na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 26 medalj, od tega 15 zlatih, osem srebrnih in tri bronaste. V karieri je osvojil okoli 500 pokalov in medalj.

Dolgo in bogato delovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki

Ko je prišel v Ljutomer je Miroslav delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant, pozneje pa opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 je začel delati na Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor, leta 1967 je bil postavljen za direktorja, katero funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem času je Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo nagrado.

Leta 1965 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, katerega redni član je bil 45 let. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič pod katerim okriljem deluje tudi oktet.

Deloval je tudi v politiki, kjer je sprva bil predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru za en 2-letni mandat. Po tem je začel uspešno politično kampanjo in bil osem let podpredsednik Občine Ljutomer ter prav tako osem let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 je nato postal predsednik Občine Ljutomer, katero funkcijo je opravljal do osamosvojitve leta 1991. Po osamosvojitvi je med letoma 1992 in 1997 bil član državnega sveta, med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Občine Ljutomer, leta 2003 pa je bil za vso svoje delo za občino razglašen za častnega občana Občine Ljutomer.

Miro, počivajte v miru, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.