Janša: V Ormožu so pred tridesetimi leti dosegli več kot Špartanci pri Termopilah pred 2500 leti

V Ormožu je potekala proslava ob 30. obletnici bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža, kjer je slavnostni govornik bil predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.

Prlekija-on.net, nedelja, 27. junij 2021 ob 09:18
Janez Janša v Ormožu

Janez Janša v Ormožu

V nedeljo, 27. junija, je v Ormožu potekala proslava ob 30. obletnici bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža. V Ormožu je namreč bil 27. junija eden prvih oboroženih spopadov, kjer je vojsko JLA pričakala blokada iz strojev in tovornih vozil, branili pa so jo pripadniki Teritorialne obrambe. Ranjenih je bilo nekaj vojakov TO in JLA pa tudi nekaj civilistov.

Kulturni program sta izvedla Orkester Slovenske vojske in Glasbena šola Ormož, slavnostni nagovor pa je imel predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.

Vojna za Slovenijo v Prlekiji

Na braniku domovine v Prlekiji


Kot je uvodoma dejal predsednik vlade, so se v Ormožu zbrali zato, da se spomnimo nečesa, kar je pomembnejše od tega, kar se je v splošnem vedelo doslej in v počastitev nečesa, kar izstopa iz tistega časa in vseh dogodkov pred tridesetimi leti.

"V teh dneh po celi državi poteka preko 560 različnih večjih dogodkov, v organizaciji občin, veteranskih društev in različnih združenj, za obeležitev tridesete obletnice osamosvojitve. Verjetno je vsega skupaj še več, kot imamo na seznamu državnega odbora za prireditve, saj so se nekateri za obeležitev rojstnega dne naše države odločili kasneje, ko je seznam že nastal," je uvodoma dejal premier.

Nadaljeval je, da se je Slovenija osamosvojila s kombinacijo vseh možnih sredstev. "Najprej s pametjo. Tam, kjer je bilo potrebno, smo se borili, kjer je bilo potrebno pogajanje, smo se pogajali, kjer je bilo treba stopiti korak nazaj kot pri Brionskem sporazumu, smo stopili korak nazaj, a končnega cilja nikoli nismo izpustili izpred oči," je dejal predsednik vlade. "Enotnost naroda, ki je bila dosežena na plebiscitu, je prestala tudi izkušnjo osamosvojitvene vojne, zato lahko danes obhajamo trideseto obletnico samostojne države, ki je takrat, ko smo jo razglasili, razen sosednje Hrvaške, ni nihče priznal," je nadaljeval. "Včeraj in predvčerajšnjim so bili znameniti objekti iz Unescove kulturne dediščine po celem svetu obliti v barve slovenske zastave, grba in naše 30. obletnice. To na nek način simbolizira veličino tistega dogajanja pred tridesetimi leti, po drugi strani pa tudi uspeh prehojene poti zadnjih treh desetletjih," je še dejal.

Janša v nagovoru spomnil na dogajanje pred 2500 leti

Nato je premier v nagovoru spomnil na dogajanje pred skoraj natančno 2500 leti, 480 pred Kristusom, ko se je na nekem drugem koncu Evrope odvila bitka, ki je takrat odločila usodo antične Grčije. "Šlo je za bitko pri Termopilah, kjer je 300 Špartancev pod vodstvom kralja Leonidasa na ozkem prehodu med morjem in gorami zaustavilo sto-tisoč glavo perzijsko vojsko pod vodstvom kralja Kserksa. 300 špartanskih bojevnikov z nekaj sto pomožnimi enotami in bojevniki je nekaj dni zadrževalo zagotovo več kot 100.000 mož bojevnikov perzijske vojske, ki je prodirala v Grčijo tudi prek drugih poti. Na koncu so bili premagani, ker je izdaja perzijske vojake pripeljala naokrog preko steza in prehodov in so jih napadli iz hrbta, tako da so skoraj vsi Špartanci tam umrli. Vendar so perzijsko vojsko zadrževali dovolj časa, da se je Grčija takrat organizirala in druga perzijska invazija na Grčijo kljub silni prenoči na drugi strani ni uspela," je bitko pri Termopilah opisal premier in dodal, da so v Ormožu pred tridesetimi leti dosegli več kot Špartanci pri Termopilah pred 2500 leti.

"Tudi tukaj most ni padel in je bil ubranjen, most, ki je simboliziral takrat novo mejo nove države. Sovražni tanki so prišli naokrog preko Središča ob Dravi, ampak tudi v tem primeru ste Ormož ubranili. Oklepne in tankovske enote JLA so prodrle po drugih poteh, veliko mejnih prehodov so zavzeli. Nekatere zato, ker so bile barikade slabo postavljene, nekatere pa, ker so poveljniki oziroma komandirji policijskih, miličniških enot ali TO, presodili, da je bolje, da se enote sovražne vojske čim bolj oddaljijo od svoje točke oskrbe, kajti dlje kot bodo šli, bolj bodo ranljivi. Na koncu se je vse skupaj dobro izšlo. Se pa ne bi dobro izšlo, če bi prodrli povsod, če jih nikjer ne bi zaustavili in če se nikjer ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo tu v Ormožu, kjer most ni padel, ali pa v Trzinu, kjer enote JLA nismo pustili naprej proti letališču, ne glede na močne okrepitve s helikopterskim desantom. Ni šlo niti v Rožni dolini, ni šlo niti v Medvedjeku. In ko smo to sešteli, je pod črto nastala zmaga," je poudaril premier.

30. obletnica bojnih spopadov na območju Ormoža

Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v Ormožu naredili še več kot Špartanci pred 2500 leti. "Oni so takrat branili konfederacijo mestnih držav, ki je že obstajala, mi pa državo, ki smo jo komaj razglasili," je dejal premier Janez Janša.

"Prej smo slišali, kdaj so bile takrat enote mobilizirane in koliko časa so nekateri dejansko preživeli v uniformah in pod orožjem. Nekateri se danes verjetno kislo nasmihajo, ko poslušajo zgolj o desetdnevni vojni in kratkih naporih za osamosvojitev. Pravzaprav se je vojna začela že z razorožitvijo TO oziroma s poskusi razorožitve, kjer to ni uspelo. 15. in 16. maja 1990 je potekala razorožitev in vojna se je končala konec oktobra 1991, ko je zadnja ladja z vojaki JLA zapustila koprsko pristanišče. Mnogi so bili ves ta čas v uniformah in na položajih. Teh dni je precej več kot deset ali 360," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je izpostavil, da je pomembno, da smo Slovenci bili pripravljeni braniti Slovenijo, čeprav ne z enako vnemo povsod. "Prej, ko sem slišal, koliko ljudi se je odzvalo na poziv k obrambi, je ta številka na tem območju pomenila, da so se odzvali praktično vsi, ki so poziv dobili, in niso bili bolni, in to je bilo preko 90%. V SV delu Slovenije, predvsem pa tudi povsod drugod, z delno izjemo Ljubljane in Maribora, je bil odziv na pozive in to že takrat, ko so tulile sirene in ko so bili tanki na ulicah, cestah in mejnih prehodih, skoraj 100%. V Ljubljani je bil 70%, v Mariboru nekoliko več. Kar tudi nekaj pove in gre za nekaj čemer v teh 30 letih nismo govorili, ker se je vse dobro končalo, je pa v zborniku Vojne za Slovenijo narejena analiza iz katere se vidi, kako se je na mikro nivoju vse skupaj dogajalo," je povedal predsednik vlade.

Spomnil je tudi, da je bil v Ormožu pred 30 leti nekaj dni zatem, ko so se dogajali spopadi, in sicer po spopadih, po Brionski deklaraciji, ko je vladalo premierje, in ko so obiskovali te kraje. "Takrat smo videli poškodovan zvonik, uničene tanke na Kogu in razdejanje, ki se je videlo na mostu čez Dravo. Po vsem tem je bilo jasno, da je Slovenija tukaj zdržala," je dejal. Delil je tudi spomin, ko so tuji novinarji v Cankarjevem domu gledali posnetke te bitke za most, in ko se je videlo, kaj se je dogajalo, so bili vsi šokirani. "Prepričani so bili, da bodo gledali poskus operetne osamosvojitve Slovenije in učinkovite ukrepe federalnih oblasti, vojske in policije, in tako so tudi poročali prve dni. Ko pa so videli posnetke, nekateri so tudi obiskali kraje spopadov, so spremenili mnenje in iz izrazite nenaklonjenosti osamosvojitvi, se je v enem tednu svetovna javnost obrnila v našo korist. Toda tega ne bi bilo, če ne bi zdržali na ključnih točkah," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Janša: Slovenija je v obrambi dihala enotno. In zato lahko danes svečano in veselo proslavljamo 30. rojstni dan

"Na današnji dan pred tridesetimi leti je bilo v Sloveniji 75 večjih oboroženih spopadov na različnih mestih, naslednji dan še več. Tako da vsega niti ni mogoče obdržati v spominu. Slovenija vsega tega ne bi zdržala, če bi imeli centralizirano obrambo, in je bilo vse odvisno, kako se bo neko vodstvo odločalo ob posamičnih korakih. Tu je prevladala samoiniciativa poveljnikov, tudi najnižjih taktičnih enot TO, skupin policije, posebnih skupin, jurišnih odredov, proti-diverzantskih odredov, ... Ko smo vse to sešteli, smo videli, da smo nastopali kot enotna slovenska obramba z veliko podporo prebivalstva, logistike, lokalnih oblasti, podjetij. Slovenija je v obrambi dihala enotno. In zato lahko danes svečano in veselo proslavljamo 30. rojstni dan," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Če si sedaj prikličem v spomin sliko Ormoža pred 30 leti in sliko danes, ko pridem v ta kraj, se vidi velikanska razlika v napredku, zato iskrene čestitke županu in predhodnikom ter, vsem, ki ste prispevali k temu. Slovenci smo dokazali, da se da: ne le pred 30 leti in naslednjih trideset let temveč tudi sedaj, ko se spominjamo teh velikih dogodkov osamosvojitve, ko gledamo tudi naprej, ne vidimo razloga, da naslednjih trideset let ne bi bili še bolj uspešni kot smo bili doslej," je dejal predsednik vlade in svoj nagovor zaključil z besedami: "Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu slovenske države. Srečno Slovenija, Srečno Ormož, Bog živi Slovenijo!"

30. obletnica bojnih spopadov na območju Ormoža

Na proslavi sta spregovorila tudi župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak in Ivan Puklavec, pripadnik proti diverzantskega voda TO in udeleženec spopadov pri ormoškem mostu. Govor Puklavca spodaj objavljamo v celoti, celotno prireditev pa si lahko ogledate tudi v videu.

"Lep pozdrav vsem zbranim, prav je da danes med nami še posebej pozdravimo veterane in veteranke osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Trideset let je minilo, ko smo tudi občani takratne občine Ormož prispevali svoj del pri obrambi domovine.

V senci proslavljanja osamosvojitve je tekla mobilizacija enot Teritorialne obrambe z območja občine Ormož. 24. 06. 1991 so kurirji Občinskega upravnega organa za obrambo Ormož, začeli z vročanjem vpoklicev pripadnikom Teritorialne obrambe. Vpoklicane so bile enote: Diverzantski vod Ormož, Protidiverzantski vod Ormož, Vod Ormož, Vod Središče in Vod Velika Nedelja. Čez noč je bilo pod orožjem 129 od 138 vpoklicanih vojaških obveznikov in 8 motornih vozil. Pripadniki so se zbrali na mobilizacijskih mestih na Hardeku, Središču ob Dravi, Ormožu in pri Veliki Nedelji.

Čeprav je bil konec maja 1991 ukinjen Občinski štab Teritorialne obrambe Ormož (OŠTO), je v Ormožu delovala skupina častnikov in podčastnikov, ki so usklajevali delovanja enot TO Ormož s 73. ObmŠTO v Ljutomeru. Skupina je delovala pod vodstvom višjega vodnika Boža Jauševca na sedežu nekdanjega OŠTO v Ormožu.

Diverzantski vod TO Ormož, ki je deloval kot samostojna enota z nalogami oviranja hitrega napredovanja nasprotnika in v uporabi diverzantske taktike je neposredno pred vojno dobival vse več splošnih nalog je bil maja 1991 poslan v Malečnik, kjer je kot intervencijska enota varoval pomembne objekte na pokrajinski ravni.

Že prvi dan bojev v Ormožu, 27. junija 1991, je Diverzantski vod okrepil obrambo Ormoža pri obrambi mostu na reki Dravi. Po prodoru sil JLA iz smeri Središče ob Dravi je Diverzantski vod zavzel območje središča mesta z nalogo preprečiti preboj nasprotnika proti železniški postaji in na most. V diverzantskem vodu je bila oblikovana ekipa, ki je neposredno po spopadih odstranila vse protioklepne mine iz barikad v centru mesta. Enoto je v času vojne vodil poročnik Darko Kosi.

Protidiverzantski vod TO Ormož je bil neposredno pred vojno večkrat na usposabljanjih in v zavarovanju pomembnih objektov na območju občine Ormož in v zavarovanju 710. UC Pekre, zavarovanju letališča Maribor ter v pripravljenosti kot intervencijska enota pokrajinskega štaba TO Maribor. Pripadniki enote so od novembra 1990 hranili orožje in strelivo na svojem domu.

V vojni je bil proti diverzantski vod glavni del obrambe na ormoškem mostu. Poveljnik voda se je na mostu v spremstvu komandirja postaje milice Ormož in pripadnikov 73. ObmŠTO pogajal z oficirji JLA. Pri tem je pripadnik voda svojega poveljnika in druge pogajalce ob pogajanju ščitil z ostrostrelnim orožjem. Pripadniki voda so ves čas z orožjem spremljali razbijanje barikade na mostu. Po tem, ko so pogajanja propadla in JLA ni uspelo fizično odstraniti barikade so iz tankov odprli topovski ogenj v barikado, ob tem zadeli gostilno Grivec in ormoški grad. Po zaustavitvi nasprotnika na reki Dravi se je vod premaknil v rajon Pušenci, da bi okrepil zavarovanje barikade na železniškem prehodu, kjer pa se je kolona oklepnikov jugoslovanske armade že prebila, zato se je vod vrnil v obrambo širšega območja Ormož. Vod je vodil stotnik Ivan Kuharič.

Vod TO Ormož je ob ustanovitvi deloval kot enota Čete TO KS Ormož, pred vojno je bil kadrovsko popolnjen in angažiran kot samostojna enota za intervencijske naloge že v času priprav na plebiscit.

V času vojne je vod Ormož zavzel obrambne položaje v območju Frankovci - Hum,(varovanje mostu v kravjaku), kjer je vzpostavil obrambo cestne povezave Središče ob Dravi - Ormož. Vod TO Ormož je vodil poročnik Vinko Štefančič.

Vod Središče je med vojno zavzel položaje za obrambo smeri Čakovec -Trnovec - Središče ob Dravi s težiščem na obrambi barikade na mostu v Trnovcih. Na mostu na meji z R Hrvaško je vod TO Središče branil barikado, sestavljeno iz treh tovornjakov. Oklepna enota JLA je premagala barikado na mostu v Trnovcih, predvsem zaradi pomanjkanja protioklepnih zmožnosti voda TO, ki je branil barikado. Po stiku z nasprotnikom na meji, se je vod TO umaknil v notranjost območja odgovornosti, kjer je obrambno deloval.

Vod Velika Nedelja je v vojni za Slovenijo bojno deloval s Protidiverzantskim vodom Ormož na glavni smeri obrambe Ormoža. Do bojnega spopada na mostu so pripadniki voda TO Velika Nedelja skrbeli za pretok prometa na mostu dokler je bilo možno, po sklenitvi popolne zapore na mostu pa so zavzeli obrambne položaje in se angažirali v boju. Vod Velika Nedelja je vodil poročnik Stanko Zamuda.

Manevrska struktura narodne zaščite je nastala kot odgovor na razorožitev Teritorialne obrambe maja 1990. Glavna naloga pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite občine Ormož je bil odvzem odvzetega orožja iz skladišč JLA v Kidričevem. Odvzeto orožje so namestili v tajnih skladiščih in prevzeli odgovornost za njegovo varovanje. Na ta način je Manevrska struktura narodne zaščite odločilno vplivala na kasnejše izvajanje obrambe na območju Ormoža. Načelnik štaba Manevrske strukture narodne zaščite Ormož je bil Miran Fišer.

Pripadniki postaje milice Ormož so v času vojne opravljali naloge varovanja ljudi in premoženja, skrbeli za zbiranje in urejanje vseh vrst informacij s terena, polega tega so sodelovali pri postavljanju cestnih in železniških ovir ter barikad.

Tik pred vojno je bila vzpostavljena osma mejna kontrolna točka v Središču, ki so jo pripadniki postaje milice fizično varovali. Komandir postaje milice Jurij Ferme se je večkrat angažiral kot pogajalec s pripadniki JLA: v Središču ob Dravi in na mostu v Ormožu. Poleg tega so pripadniki Postaje milice Ormož neposredno sodelovali s pripadniki TO, z vodstvom občine Ormož, vodstvom NZ, CZ in s centrom za obveščanje. Tesno so sodelovali z radioamaterji, ki so imeli zelo dobro pokrit teren občine Ormož in so ažurno pošiljali podatke o dogajanju na terenu.

Prostovoljni gasilci so bili v Ormožu angažirani na nalogah zagotavljanja požarne varnosti. V času agresije je bilo evidentiranih 9 požarov, ki so nastali ob umiku enot JLA. V akcije gašenja je bilo vključenih 54 gasilcev. Gasilsko zvezo Ormož je v času vojne vodil poveljnik Ivan Vajda.

Na koncu lahko zaključim z mislijo Mirka Ploja: Mostovi, ki so pred tem predstavljali vez med ljudmi ene in druge strani reke oziroma potoka in bili simbol povezovanja, so postali pomemben branik naše domovine. A most v Ormožu je edini, ki je vzdržal do konca, ni se vdal, zato je sinonim neprehodnosti. Je edini most, ki ga jugoslovanska armada ni uspela prečkati.

NAJ NE BO POZABLJENO !"

Foto: Ivan Trunk

30. obletnica bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža

Predsednik vlade Janez Janša na slovesni obeležitvi 30. obletnice bojnih spopadov med osamosvojitveno vojno na območju Ormoža

Objavil/a Vlada Republike Slovenije dne Sobota, 26. junij 2021