Bralni klubi iz Središča ob Dravi, Svetega Tomaža in Ormoža so se v sredo, 4. avgusta, podali v Šentjur, Celje in Svetino, kjer so obiskali Knjižnico Šentjur, muzej Ipavčeva hiša, kjer je nekoč domovala skladateljska in zdravniška rodbina Ipavec, si v Pokrajinskem muzeju Celje ogledali razstavo o svetovni popotnici Almi M. Karlin, za konec pa se ustavili še na njenem grobu v Svetini.

Prijeten klepet o prebranem, pa tudi marsičem drugem, neformalna srečanja, ki potekajo v sproščenem, pozitivnem vzdušju, dolgoletna ali nova prijateljstva, sodelovanje pri pripravi knjižničnih dogodkov ter strokovne ekskurzije, ki bralcem in bralkam prinesejo raznovrstno znanje, zanimive izkušnje ter lepe spomine, so dovoljšni razlogi, da se občani občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž radi odločijo za vključitev v domači bralni klub.

Po tem, ko je decembra 2019 na zaključni prireditvi bralne značke za odrasle Knjižnica Ormož gostila Barbaro Trnovec, avtorico monografij in razstave o Almi M. Karlin, v letu, ko smo obeleževali 130-letnico rojstva znane slovenske popotnice ter 100. obletnico njenega odhoda na pot okrog sveta, se je porodila prva zamisel o obisku Karlinovi posvečene razstave v Pokrajinskem muzeju Celje. V juniju 2021, ki je razglašeno za leto šentjurskega skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca, avtorja prvega slovenskega baleta, so pa bralni klubi v sodelovanju s Trobilnim kvintetom KD Ormož za obiskovalce ormoške knjižnice pripravili prav poseben dogodek, Jurčičev in Ipavčev popoldan, kjer so združili besede Josipa Jurčiča z Ipavčevo že skoraj ponarodelo glasbo. Nič čudnega torej, da so se bralci in bralke z veseljem odzvali povabilu Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, da svoje znanje o dveh avtorjih ter lepotah in kulturni dediščini slovenskih krajev še poglobijo.

Bralne klube je skupaj z direktorico ormoške knjižnice Milico Šavora ter vodji projekta Bralni klub v Šentjurju, prvi postaji strokovne ekskurzije, najprej pozdravila direktorica tamkajšnje knjižnice Tatjana Oset, predstavila z arheološkimi najdišči bogato mestno jedro ter zgodovino kraja, nato pa zbrane popeljala skozi knjižnico, kjer je močno prisoten vpliv rodbine Ipavec, ne le nam najbolj znanega Josipa Ipavca, pač pa tudi Gustava in Benjamina, velikih domoljubov, zdravnikov in skladateljev.

Sledil je vzpon do muzeja Ipavčeva hiša, sicer protokolarnega objekta občine, kjer nas je pričakala interaktivna razstava o koreninah t. i. slovenskega Mozarta, kot je Josipa Ipavca nekoč poimenovalo nemško občinstvo. Muzej, v katerem zasledimo tudi delo Plečnikovih rok, je poln zgodovine družine Ipavec, anekdot o domoljubju in cesarju Francu Jožefu, umetnin, osebnih predmetov in opreme, ki jih je še vedno moč najti v rodbinski hiši, hkrati je pa razstava izrazito sodobna: ob ogledu se lahko prisluhne glasbi, se jo zaigra ali pa rešuje interaktivne kvize o Ipavcih in samem muzeju. Vredna ogleda je tudi zunanjost, saj pod starodavno lipo stoji Plečnikov vodnjak, zraven njega je prireditveni prostor, na cestni strani pa pročelje krasi cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.

Že po prvih korakih po bližnjem Celju nas je pričakal kip ene največjih popotnic našega časa, Alme M. Karlin. Znano popotnico, pisateljico, zbirateljico in poliglotko ter njej posvečeno razstavo je v Pokrajinskem muzeju Celje predstavila antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec, ki je raziskovanju Karlinove posvetila dobršen del svoje poklicne poti. Almo M. Karlin je predstavila predvsem kot človeka: kot hčerko, prijateljico, meščanko. Veliko je bilo povedanega o zapletenem odnosu med materjo in hčerjo, zaradi katerega se je Alma vse življenje navkljub svojim izrednim dosežkom počutila kot čudakinja. O njenem izjemnem znanju kar devetih svetovnih jezikov, njenih sanjah, razmišljanjih, želji po ljubezni, nasprotovanju tako nacizmu kot komunizmu ter njeni neverjetno močni volji in vztrajanju, ko je kar osem let nepretrgano potovala po svetu, na poti se pa preživljala z lastnim delom. A medtem ko so jo v času njenega življenja po Evropi in njenih prestolnicah zaradi njenih del slavili, je v domačem kraju bila bolj ali manj le predmet raznoraznih govoric ter nazadnje umrla v veliki revščini. V pokrajinskem muzeju je razstavljenih mnogo predmetov z vseh celin, ki jih je Karlinova prinesla oz. v domovino pošiljala s svojih potovanj. Barbara Trnovec pa trenutno pripravlja že novo razstavo o znani Celjanki, in sicer kar na Dunaju, kjer bodo prvič v zgodovini obiskovalce na vhodu muzeja pričakale slovenske besede.

Na kratko so se obiskale še nekatere najznamenitejše točke mesta Celje, ob čemer se je kar hitro spoznalo, da bo zagotovo potreben še en obisk za ogled vseh zanimivosti in bogate kulturne zgodovine. Če ste se recimo morda kdaj spraševali, zakaj ne obstaja Nobelova nagrada za matematiko ... mi smo odgovor izvedeli: krivec za to je bila ravno Celjanka. Glasbi in popotovanjem posvečena pot bralnih klubov se je pa nazadnje končala v Svetini oz. na tamkajšnjem vaškem pokopališču, kjer se je obiskal, žal neurejen, grob Alme M. Karlin, ki ga deli s svojo najboljšo prijateljico.

Naš dan so zaznamovale močne ženske; ne le Alma M. Karlin, pač pa smo jih spoznavali na vsakem koraku. Direktorice, kustosinje, Karlinova in ženske iz njenega življenja - seveda pa tudi neutrudne članice bralnih klubov, katere pretežno sestavljajo prav one. Delček naših izkušenj smo prelili v obliko galerije fotografij, katero vas vabimo, da si ogledate, o sestajanjih bralnih klubov in kako se jim lahko pridružite pa lahko več izveste v naših knjižnicah - v Ormožu, Središču ob Dravi, Svetem Tomažu in Ivanjkovcih. Za konec pa še opomnik ... v knjižnici v Ormožu se nadaljujejo Četrtkovi zeleni popoldnevi, kjer se nam bo ta teden pridružil Dominik Bombek, hitro se pa bliža tudi dvotedenski program za otroke, Deca fküp na knjižni küp, v drugi polovici avgusta, ki bo potekal na letni terasi knjižnice.

Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Ormož