A prepoznate lažne informacije in dezinformacije na spletu?

Preverjanje dejstev in razkrivanje neresnic terjata veliko truda, časa in znanja. Velik izziv današnjega časa je zato vprašanje, kako naučiti ljudi, da bodo v poplavi vsebin prepoznali resnične informacije, ki bodo temeljile na znanstvenih dognanjih in preverjenih dejstvih.

Prlekija-on.net, četrtek, 3. februar 2022 ob 16:50
Lažne informacije, foto: Pexels

Lažne informacije, foto: Pexels

V obdobju epidemije korone virusa, se je na spletu pojavil nebroj informacij, ki so ustvarjene nenadzorovano ter se delijo z izjemno hitrostjo. Svetovna zdravstvena organizacija je pri tem že opozorila, da je pandemija sprožila ti. »infodemijo«. To je izraz, ki se običajno nanaša na hitro in obsežno širjenje tako točnih kot netočnih informacij o nečem, na primer o boleznih, virusih ali cepivih.

Znanstvena dejstva, govorice in strahovi se mešajo in širijo posebej hitro preko socialnih omrežij, zato je težko vedeti resnične informacije o neki temi. Te se ne širijo samo med navadnimi državljani, včasih jih posredujejo celo politiki, vplivneži ali zvezdniki, vsaka neresnica pa se v hipu razširi kot ogenj.

Preverjanje dejstev in razkrivanje neresnic terjata veliko truda, časa in znanja. Velik izziv današnjega časa je zato vprašanje, kako naučiti ljudi, da bodo v poplavi vsebin prepoznali resnične informacije, ki bodo temeljile na znanstvenih dognanjih in preverjenih dejstvih.

Nov mednarodni projekt z naslovom FIDO (iz angleške kratice: »Fighting Fake News and Disinformation«), oz. »Boj proti lažnim novicam in dezinformacijam«, pri katerem sodelujeta tudi dve slovenski organizaciji (Zasavska Ljudska Univerza ter video produkcijska hiša Rusaalka), bo skušal ponuditi odgovor na vprašanje: kako z razvojem digitalnih kompetenc bralce spletnih vsebin opremimo z znanjem, s katerim bodo sposobni prepoznati lažne in zavajujoče informacije?

Ni vse resnično, kar najdemo na spletu

Dandanes se soočamo z nenavadnim fenomenom: še nikoli ni bilo tako preprosto in hitro priti do vse vrste informacij in novic ob poplavi medijev, socialnih omrežij ter drugih virov informacij. Znanje ni nikoli v človeški zgodovini bilo bolj dostopno in nikoli cenejše. Na drugi strani pa zaradi množičnosti v njih še nikoli ni bilo tako težko dokopati do resnice. Pri tem nosijo odgovornost tudi uporabniki interneta, ki pogosto delijo dezinformacije1 in lažne informacije s preostalim svetom.

"Slovenija se po mojem mnenju premalo zaveda, da imamo tudi v naši državi težave z lažnimi novicami," pri tem za 24ur opozarja pravnica in novinarka Nataša Pirc Musar.

Širjenje lažnih informacij, ki so jih omogočila socialna omrežja, se je izkazalo za posebno nevarno, ko gre za pandemične situacije in ko lahko takšne dezinformacije pomenijo odločanje med življenjem in smrtjo.

Dezinformacije so si na družbenih omrežjih utrle pot pri spodbujanju lažnih medicinskih pripomočkov, krepitvi zavajujočega občutka varnosti in tudi pri destabilizaciji demokracij z vzbujanjem dvomov o uradnih smernicah in informacijah.

Nekaj načinov, kako lahko preverimo verodostojnost informacij:

1. Preverimo vir informacije. Če trditve v tekstu ne prihajajo iz uradnega vira, kredibilne medijske hiše in avtorja, upravičeno podvomimo v verodostojnost informacije.
2. Bodite previdni. Lažni podatki vam bodo povedali, kar želite slišati s senzacionalnimi naslovi.
3. Poglejte širšo sliko. Je portal, ki objavlja informacije, zanesljiv? Preverite uredniško politiko in avtorje člankov v impresumu. Če ne najdete njihove identitete, so njihova imena lahko tudi izmišljena.
4. Preverite izvor fotografije. Preko Google iskalnika lahko poiščete izvor objave fotografij. Na ta način lahko vidite tudi, ali obstajajo različne variante iste fotografije in ali je bila ta namerno spremenjena.
5. Preverite datum objave. Nekateri portali spodbujajo stare objave kot nove. Datum objave članka zato postavite v ustrezen časovni okvir.
6. Preverite uradne vire. Raziščite, kaj pravijo o temi strokovne institucije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Evropska komisija in Nacionalne organizacije za javno zdravje.

Kje preverimo lažno informacijo?

V Sloveniji obstaja več spletnih portalov, ki za vas preverjajo verodostojnost informacij. Med njimi je spletni projekt, Razkrinkavanje, raziskovalnega novinarskega tima Oštro. Kot pravijo ustvarjalci »analizirajo medijske objave iz vseh slovenskih medijev, preverjajo pa tudi objave na družbenih omrežjih, forumih, blogih, na javnih prostorih in podobno«. Pri tem se na Oštrem ukvarjajo tudi z analizo zavajajočih, lažnih in drugače škodljivih vsebin za javno obveščanje, tako da so njihove tarče redno tudi politiki, funkcionarji ter druge vplivne osebe.

Zanimiv projekt za mlajše bralce je tudi Časoris, ki se poleg vsebin za mlajše ukvarja hkrati s »spodbujanjem kritičnega razmišljanja o medijih ter uči, zakaj je treba prepoznati lažne novice«. Ta spletni medij med drugim na socialnem omrežju YouTube objavlja različne vrste videov, preko katerih mlajše izobražujejo o prepoznavanju lažni in resničnih novic.

Drugo po svetu medijske in agencijske hiše opravljajo delo preverjevalcev verodostojnosti novic kot je to npr. Associated Press, BBC in CNN. Glede na porast zavajajočih in lažnih vsebin v Sloveniji, bi bilo verjetno smiselno, da bi se nekatere medijske institucije odločile, da bodo začele preverjati vsebino, ki kroži kot dejstvo, posebej če jo izreče oseba, ki deluje v javnem interesu kot npr. politiki. Naslednja faza je seveda kazenski pregon, kot to že izvaja npr. Grčija, v primeru ko posamezniki namerno širijo lažne novice ali spodbujajo k za javno škodljivim odločitvam.

Ozaveščanje o lažnih informacijah, dezinformacijah ter razvoj digitalnih kompetenc posameznikov je zato potrebno in zaželjeno.

Razvoj digitalnih kompetenc in FIDO

Lani marca se je tudi Slovenija pridružila mednarodni kampanji FIDO, ki jo znotraj programa »Erasmus plus Strateško partnerstvo za inovacije« sofinancira Evropska Unija. Partnerji iz Italije, Grčije in Poljske bodo skupaj s slovenskimi razvijali metodologijo usposabljanja za trenerje, preko katerih bodo izobraževalci udeležencem pomagali pri prepoznavanju zavajujočih vsebin.

V Sloveniji bo delavnice, ki smo jih poimenovali »Živi laboratoriji« izvajala Zasavska Ljudska Univerza iz Trbovelj predvidoma v marcu in aprilu. Vsebina, ki bo testna, je še vedno v procesu nastajanja. »Živi laboratoriji« bodo pilotna študija neformalnih izobraževalnih praks, ki pa jih bodo partnerji po zaključku izvajanja posredovali javnosti.

Z razvojem neformalnega izobraževalnega gradiva za trenerje bomo skušali v udeležencih spodbuditi kompetence za prepoznavanje lažnih in zavajujočih vsebin na spletu, jih seznaniti z internetnimi trendi, ki so bili formirani z namenom, da bi uporabnike zavajali kot npr.: tehniko »globokega ponaredka« (»deep fake«), internetni troli in jezikovna manipulacija z naslovi. Udeležence bomo seznanili s termini in metodami kot so psevdoznanost, manipulacija s podatki, fotografijami in video materialom.

Namen projekta FIDO je, da bi po začetni pilotni fazi, metodo prepoznavanja lažnih informacij in dezinformacij, lahko uporabljale tudi druge institucije za izobraževanje odraslih po Sloveniji ter jih prilagodile svojemu lokalnemu okolju in potrebam.

Z znanjem in digitalnimi kompetencami opolnomočen posameznik je v poplavi medijske vsebine, zavajujočih novic ter lažnih informacij sposoben samostojno in racionalno uporabljati digitalna orodja brez strahu, da bi v življenju zaradi prebranega sprejemal odločitve, ki so njemu in njegovim bližnjim v škodo. Bodimo zato odgovorni uporabniki interneta ter se izobražujmo in razvijajmo svoje digitalne sposobnosti.

Katja Lihtenvalner (katja@rusaalkafilms.com)

Dezinformacija: izraz, ki se uveljavlja za namensko širjenje napačnih informacij, spodbijanje nasprotnikovega položaja ali verodostojnosti ter zavajanje resničnih informacij na način, da postanejo nekoristne.