V Ljutomeru smo opazili sledi živali, ki je nekoč pri nas že izumrla

Bobrovo delo te dni lahko opazimo ob reki Ščavnici vzdolž pešpoti proti Cezanjevcem. Na delu poti ob Razlagovi ulici je več dreves in vej obglodanih.

Prlekija-on.net, petek, 13. januar 2023 ob 11:36
Sledi bobra v Ljutomeru

Sledi bobra v Ljutomeru

V zadnjih letih smo že večkrat pisali o množičnem pojavu bobra v naših krajih, vzdolž reke Ščavnice, kjer je podiral drevesa ter gradil svoje jezove. Bober, ki je bil že nekdaj razširjen po vsej Sloveniji, je vmes izginil, v zadnjem času pa se spet širi na našem območju. Bobra je sicer stežka opaziti pri svojem delu, se pa takoj opazi njegovo delo na drevesih in jezovih, ki jih gradi na rekah in potokih. Njegovo delo te dni lahko opazimo tudi v Ljutomeru, ob reki Ščavnici vzdolž pešpoti proti Cezanjevcem. Na delu poti ob Razlagovi ulici je več dreves in vej obglodanih.

Pred leti smo v Ljutomeru v Ščavnici sicer že opazili kadaver bobra, živega pa na delu še ne, vsaj do zdaj. Veliko jih je tudi ob reki Muri na območju Razkrižja, pred leti je njegovo delo na drevesih bilo opaženo tudi v Šalincih. Bober je sicer največji evropski glodavec, ki zraste do enega metra v dolžino.

Ob vse večji pojavnosti bobra, bo sčasoma verjetno prihajalo tudi do konfliktov med to živaljo in lastniki gozdov ter naravovarstveniki, zato bo prihodnost te avtohtone in staroselske vodne živalske vrste odvisna od odnosa ljudi do nje.

Poginuli bober v Ščavnici

Ščavnica naplavila kadaver bobra


Pri nas je bober veljal za izumrlega

Ko govorimo o bobrih ne gre prezreti, da je evropski bober, ki se razlikuje od kanadskega, v 18. in 19. stoletju že povsem izumrl. Pri nas je bober veljal za izumrlega približno poldrugo stoletje, saj je v rajnki Avstriji, kamor smo takrat še spadali, izumrl leta 1869. Veliko hitreje so ga iztrebili v Italiji, že leta 1541, še hitrejši pa so bili Angleži, kjer je izginil že v dvanajstem stoletju. Pred tem je ozemlje Evrope naseljeval najmanj 14.000 let, vse od zadnjih ledenih dob pleistocena. Konec devetnajstega stoletja je v Evropi in Aziji skoraj povsem izginil: le na osmih izoliranih, najbolj nedostopnih območjih je preživelo kakšnih 1.200 evrazijskih bobrov. Številne zahodnoevropske države so ga zato zaščitile že na začetku dvajsetega stoletja, mnoge, iz katerih je povsem izginil, pa so poleg zaščite, bobre začele tudi ponovno naseljevati. Ker se je to v nekaterih državah, kot so Norveška, Finska in Švedska, dogajalo že pred pol stoletja ali več, so si bobri v teh državah številčno že toliko opomogli, da so spet postali normalen del naravnega okolja in ponekod znova tudi lov na divjad. Zdaj jih v Evropi in Aziji živi že najmanj 1,2 milijona, kar je tisočkrat več kot v obdobju, ko mu je šlo najslabše. Prav zato je kot živalska vrsta zaščiten. Lovci z območja ob Ščavnici in Muri so ponosni, da imajo na svojem terenu redko žival, ki ji je grozilo popolno iztrebljenje, kar pa ne bi mogli reči za nekatere lastnike zemljišč in gozdov. Kljub vsemu velike nestrpnosti ali nasprotovanja bobrom za zdaj ni čutiti. Lastniki so do bobrov strpni in v zadnjih nekaj letih so v območni enoti Zavoda za gozdove Murska Sobota prijavili za nekaj tisočakov škode, predvsem na drevju. Kako bomo zanimive in skoraj nikoli vidne vnovične prebivalce naših voda in obvodnih lok ter vrbišč sprejemali v prihodnje, bo torej odvisno predvsem od nas, ljudi, ki smo v naravnem okolju prav tako samo gostje, in ne vsemogočni gospodarji...

V Slovenijo so se bobri priselili z juga

Bobri se k nam sploh ne bi vrnili, če bi bilo to odvisno od slovenskih oblasti. A se je brez njihove vednosti pritihotapil iz Hrvaške, kjer so jih v reko Lonjo pri Ivanič Gradu nekaj znova naselili leta 1996. Od tam so se začeli širiti po Hrvaški in tudi k nam, kjer so prva objedena in podrta obvodna drevesa odkrili leta 1998 na sotočju Krke in Radulje na Dolenjskem. Ker je bober pri iskanju najboljših življenjskih razmer sposoben ob vodotokih potovati zelo daleč, tudi po nekaj deset kilometrov ali več, se je torej v dobrih dveh desetletjih razširil ne samo po Hrvaški, ampak tudi po Sloveniji, kjer ga zdaj opažajo na Krki, Radulji, Dravi, Muri, Ščavnici, Plitvici in vedno pogosteje tudi v pritokih teh rek, ter tudi v nekaterih naravnih jezerih in celo gramoznicah.

Sledi bobra na Blaguškem potoku

Bobri zgradili jez na Blaguškem potoku


Franc Kuri kaže na jez, ki so ga bobri izdelali kar iz koruzne slame

Bobri na potoku Plitvica zgradili jez s koruznimi stebli