Na terasi nad reko Dravo se je okrog 2100 pr. n. št. izoblikovala naselbina, največja bronaste dobe v vzhodnoalpskem prostoru, ki predstavlja prve zametke današnjega Ormoža. A od bronastodobne naselbine do prve omembe imena mesta Ormož je bila še dolga pot - Friderik (Fric) iz Ormoža je na listini, ohranjeni iz leta 1273, kot priča dokumenta o izročitvi kmetije nemškemu viteškemu redu, takrat seveda nevede, poskrbel, da letos obeležujemo 750-letnico prve omembe mesta Ormož. Visok jubilej bodo pospremili številni dogodki, tudi v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož.

"Vitez »Wluingus de Poumgarten« se odpove v korist nemškega reda pri Veliki Nedelji (»in sancto Dominico«) ene kmetije na Gornji Hajdini pri Ptuju z vsemi pritiklinami pod pogojem, da mu nemški red izroči v dosmrtni užitek dve kmetiji v istem kraju. Listino potrdi deset prič. Prvi med njimi je Friderik s Ptuja, za njim ptujski župnik Konrad, nato komendator brat Bertold in še štirje redovni bratje. Na zadnjem mestu je kot priča omenjen »dominus Frizo de HOLERMUOS« - vitez Friderik (Fric) iz Ormoža. 1273, 16. junij, Ptuj" (Ormož skozi stoletja, 1973, str. 103-104.)

S praznovanjem obeležitve visoke obletnice mesta smo v ormoški knjižnici pričeli že v prvih januarskih dneh, ko smo povabili k sodelovanju v literarnem natečaju Ovekovečimo spomine. Literarne, likovne ali fotografske prispevke na temo Ormoža, njegovih prebivalcev ali dogodkov lahko pošljete sodelujoči vseh starosti: tako otroci, mladi kot tudi odrasli. Natečaj poteka do 31. marca, prispevke pošljite na e-naslov: knjiznica.ormoz@knjiznica-ormoz.si. Seveda se ne bomo branili tudi prispevkov, pisanih z roko, k čemur se še zlasti radi zatečejo starejši, ki obenem hranijo največ bogatih spominov - le pot do knjižnice morajo najti.

Ob kulturnem prazniku, 8. februarja, smo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož, enoto Ormož v avli Občine Ormož pripravili razstavo Ormož v domoznanski literaturi. Izbor strokovne in leposlovne literature z domoznansko tematiko, gradivo je torej nastalo izpod peres avtorjev tega območja ali se nanj nanaša sama vsebina, je obogaten z redkimi razglednicami, fotografijami in plakati zasebnih zbirateljev in Zgodovinskega arhiva na Ptuju, na ogled bo pa do 20. novembra 2023.

Istočasno se je pripravila še razstava digitaliziranih občinskih glasil Spodnjega Podravja, dvoletnega projekta, v katerem smo knjižničarji ormoške in ptujske knjižnice v sodelovanju z občinami poskrbeli, da so odslej v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si) bralcem in raziskovalcem na voljo tudi občinska glasila, med njimi Ormoške novice, Sredica in Bilten Občine Sveti Tomaž. Razstava je bila na ogled do 15. marca v Knjižnici Ormož. Prehod med oddelkom za odrasle in oddelkom za otroke in mladino so pa v tem času krasili likovni izdelki učencev 4. razreda Osnovne šole Ormož, ki so upodobili Franceta Prešerna.

Številni obiskovalci so se zbrali na predavanju Marije Hernja Masten, rojene Ormožanke, ki nas je v četrtek, 2. marca, popeljala na sprehod po zgodovini Ormoža. Arhivistka, zgodovinarka, častna občanka Mestne občine Ptuj in prejemnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo 2020 je prestavila zgodovino mesta skozi zgodovinske vire in nato še skozi lastne oči in spomine, predvsem otroka, ki je v njem odraščal.

Domoznansko obarvan bo tudi ta četrtek. Knjižnico Ormož bo obiskal fotograf Ciril Ambrož, avtor več kot 30 samostojnih fotografskih razstav po Sloveniji. Ogledali si bomo projekcijo fotografij, poimenovanih Svetlo skozi svet(l)o 2022. leto, v katerem bo avtor predstavil nekaj svojih najljubših fotografij in motivov, ki jih je uspel ujeti v objektiv v preteklem letu.

Svoja dela bo v knjižnici v Ormožu v sredo, 22 marca, na ogled postavila Snežana Vindiš, ljubiteljska slikarka in članica Likovnega društva LIKUDO, ki motive za ustvarjanje črpa iz svoje okolice, narave in dogodkov. Izbor svojih likovnih del je poimenovala Odstiranja.

Ob dnevu odprtih vrat v sklopu občinskega praznika občine Ormož bo izveden projekt Živa knjižnica, kjer bomo ponovno omogočili vsem obiskovalcem, da se bodo na štiri oči (ali po želji več) pogovorili z eno izmed t. i. živih knjig, gostov, s posebnimi zgodbami, izkušnjami, življenjskimi potmi. Ob lepem vremenu bodo ti pogovori potekali na letni terasi knjižnice v Ormožu.

Tudi v sklopu praznovanja praznika krajevne skupnosti Ormož bo izveden dogodek, domoznansko gradivo bomo v obliki priložnostne razstave predstavili tudi v knjižnici, seveda ne bo manjkal niti pohod po poteh kulturnih buditeljev, v času martinovanja se nam bo pa ponovno pridružila Marija Hernja Masten, ki bo o vinarjih in pridelovanju vina, po čemer je naše območje seveda še posebej znano, spregovorila skozi oči zgodovinarke. Prav tako bomo pričeli s projektom digitalizacije šolskih glasil, zato že sedaj nagovarjamo šole in vrtce občin Ormož, Središče ob Dravi in Svetega Tomaža, da pobrskajo po svojih arhivih, ter nadaljevali z digitalizacijo domoznanskega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, in glasil krajevnih skupnosti Miklavž pri Ormožu ter Kog.

Vabljeni še, da podate svoje predloge za vnos osebnosti v biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. V leksikon uvrščamo osebnosti, ki so s svojim delovanjem pomembno zaznamovale svoje okolje, v tem primeru torej območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, več o samem leksikonu pa izveste na tej povezavi.

Domoznansko obarvanih knjižničnih prireditev bo v tem jubilejnem letu zagotovo še veliko več. Kot tudi obilice dobrega branja, zanimivih gostov in predavanj, 6. aprila bo z nami recimo ponovno Feri Lainšček, številnih dogodkov za otroke, izmenjave semen preko knjižnice semen ter novosti na knjižnih policah, zato prav lepo vabljeni, da se tudi ob vedno prijetnejšem vremenu vsaj občasno zatečete prav v knjižnico.

Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Ormož