Nič kaj prijazna prva polovica letošnjega maja ni bila za mnoge prebivalce skrajnjega severovzhoda države. Obilno deževje je namreč povzročilo veliko preglavic, tako v kmetijstvu, kot v cestni infrastrukturi, posebno dramatično pa je bilo plazenje, ki je ogrozilo marsikateri stanovanjski in drugi objekt, da o prometnicah niti ne govorimo. Že tako močno namočene zemlje niso obšli niti trije ledeni možje, vrhunec pa je dosegla poscana Zofka, ki je v ponedeljek, 15. maja, preveč namočila ozemlje, a tudi tukaj ni bilo konec, temveč je še nekaj dni in noči namakalo, tako da so poleg plazov mnoga območja ogrožale tudi poplave, ne le hudournikov, temveč tudi rek in potokov. Posebej hudo je bilo na širšem območju Maribora, od Ruš proti Ptuju in Ormožu, ter še zlasti v občinah Šentilj in Pesnica, veliko težav pa imajo tudi v številnih drugih podravskih in pomurskih občinah.

Vsak posameznik, vsaka družina, od Šentilja in Pesnice, čez Lenart, Benedikt, Apače, Gornjo Radgono, do Cerkvenjaka in Juršincev, do Vidma, Žetal in Cirkulan ter naprej po Halozah do hrvaške meje, po eni ter od Ruš, Maribora, ob reki Dravi, mimo Ptuja in Ormoža, do meje s sosednjo državo, ki so zaradi pretiranega dežja in zlasti plazov, utrpeli škodo, so zgodba zase. Vsekakor je najhuje tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo, brez svojega doma, pogosto tudi s posojili, katera bo težko odplačevati ob tem pa graditi novo domovanje. Prav to se je pripetilo mladi družinici iz okolice Juršincev, kjer si Slovenske gorice in Haloze nekako podajata roke, saj so zaradi plazu ostali brez strehe nad glavo, ostali pa so jim krediti. Štiričlanski družini Tomaža Honomihla in Teje Vrtič iz Rotmana 55/d, v občini Juršinci, severovzhodno od Ptuja, je namreč razmočena zemlja za dobrih 40 centimetrov prvi dan premaknila novejšo hišo, ki ni več za prebivanje. Drsenje se bo najbrž tudi nadaljevalo, saj se je hiša že premaknila za več kot meter in sanacija ne pride v poštev, bržkone bodo hišo, ki niti ni dokončana morali porušiti in graditi novo.

Hiša sredi noči postala nevarna za bivanje

Zgodilo se je v noči s srede na četrtek (17. na 18. maja). Mlada izven zakonska partnerja, ki še sedaj trepetata, kaj bi se lahko zgodilo, saj človek vedno najprej pomisli na najslabše in najhujše, še posebej če so v igri najbližji, zlasti otročki. "Od polnoči do treh zjutraj se je začelo gibati, potem pa vse bolj vidno lesti in pokati. Hiša ni več primerna za bivanje," se tiste hude noči spominja Tomaž, mama Teja pa dodaja: "Ne moreš si predstavljati. Otrokom je težko razložiti, zakaj morajo zapustiti dom, in prav to se nam je zgodilo..." Žal, ne samo njim, a mlada družina Honomihl-Vrtič je le nekaj specifičnega, kajti Tomaž in Teja sta si praktično začela ustvarjati dom zase in za svoja malčka, a jim je naravna nesreča pretrgala sanje. Sedaj, namesto da bi se veselila vsakega novega dneva, jim je plaz praktično ustavil življenje, spati morajo pri sosedih, lokalna skupnost jim obljublja začasno rešitev, a to ni tisto, kar sta si 37-letni Tomaž in 34-letna Teja želela in o čem sta sanjala. Odločna sta, da se ne bosta vdala, s pomočjo prijateljev in širše skupnosti, bosta najprej poiskala novo parcelo, ki že sama stane pravo bogastvo, nato pa bosta gradila novo hišo, sedanjo bodo morali dokončno podreti in tudi parcela, zaradi premikanja - drsenja, ni uporabna za novogradnjo.

Teja sicer izvira iz Zabovcev, v občini Markovci, na drugi strani Ptuja, Tomaž pa z Majskega Vrha, v občini Videm, še nekoliko naprej proti hrvaški meji. Hišo sta kot novogradnjo v 3. fazi, kupila leta 2013, vanj pa sta se vselila tri leta pozneje. Oče in mama 8-letnega Jaka in 6-letne Lucije, sta zaposlena v Domu starejših občanov Ptuj, on v enoti Juršinci, ona v enoti Muretinci. Za vse kar imata oz. sta doslej imela, sta oba trdo garala in garata, saj si hiše nista mogla kupiti z gotovino in sta najela posojilo. Sedaj sta za hišo, katere praktično ni več, dolžna vrniti še 17.000 evrov kredita. Žalostna sta Tomaž in Teja, da se jim je to moralo zgoditi. "Hudo je bilo, ko smo opazili, da se vse skupaj premika. Žal se sploh ne ustavi, kajti počasi leze proti dolini vsak dan. Hiša se je že premaknila za več kot en meter. Tisto jutro, 18. maja smo poklicali pomoč, in kmalu so prispeli gasilci, predstavniki civilne zaščite in župan Robert Horvat. In drugo ni ostalo, kot da nemudoma zapustimo svojo hišo, kajti ne le, da se premika, temveč hiša tudi visi, in sicer že za najmanj deset centimetrov," nam je žalostno razlagal Tomaž, ki je dodal, da trenutno živijo pri sosedih, občina pa skuša najti ustreznejšo rešitev, vsaj začasen doma.

Hišo bodo morali porušiti

Sedaj bodo najprej dokončno porušili svojo hišo, kar jim bo še posebej težko. "Mislim, da bomo po posredovanju župana oz. občine, živeli v eni hiši tukaj v bližini, a več kot jasno je, da moramo začeti čim prej iskati trajno rešitev. Ne vem, kako bo, ali bomo našli ustrezno hišo že zgrajeno, ali pa bomo najprej iskali ustrezno parcelo, ker tukaj objekt več ne more stati", pokaže Tomaž proti hiši, ki se premika proti dolini. Po krajšem presledku pa še doda: "Težko bo, a kaj moremo..."

V življenju nas nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in pri tem trpijo naši otroci.

Pomagamo lahko vsi

Najverjetneje pa bi vsak starš za svojega otroka naredil vse, pa naj bo še kako težko... In to še posebej velja za Tejo in Tomaža. Skupaj s svojimi Jakom in Lucijo si gotovo zaslužijo širšo družbeno pomoč, ki jo vsekakor potrebujejo. Zato apeliramo na vse ljudje dobre volje, ki vedno, ko gre za pomoč, priskočijo na pomoč in v okviru svojih zmožnosti pomagajo. Gotovo je torej, da družina Honomihl-Vrtič potrebuje širšo družbeno pomoč in le, če se dobri ljudje čim prej odločijo pomagati, bo družinica z dvema otrokoma imela večjo možnosti za dostojno življenje. Zato naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Bistveno bolje se počutimo, ko v tem divjem, neumornem tempu življenja pomoči potrebnim prižgemo iskrico upanja in veselja, ko nekomu ogrejemo srce. Pomagajmo, ko lahko. Delimo tisto malo, kar imamo in lepšajmo življenje soljudem z drobnimi stvarmi. Nasmehi, pogledi, zahvalami in stiski rok. Pa bo ves svet lepši in svetlejši. Za vas, zate, za družino Honomihl-Vrtič, ki si želi le olajšati življenje, ko jim je ponagajala naravna nesreča. Vsi, ki želite in zmorete jim pomagaje, in še naprej delajte dobro. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bodo Teja, Tomaž, Jaka in Lucija, zbrali dovolj sredstev s katerimi si bodo uredili nov dom, s čimer bi vsa družina spet zaživela lepo ter spokojno življenje. Z vašo pomočjo jim bo gotovo lažje...

Za nov dom

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati štiričlanski družini Honomihl-Vrtič iz Juršincev, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za družino Honomihl-Vrtič, sklicna številka 7262. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.