Jan Slavic Bezjak je dijak tretjega letnika na GFML in prostovoljec. S svojima zgodbama Moč modrosti v starosti in Pomen medgeneracijskega druženja in sodelovanja je sodeloval pri ustvarjanju zbornika Globalni obrazi starosti, ki bo izšel v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Predstavljen bo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, septembra letos. Uvodnik k zborniku bo napisala svetovalka predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar - Biserka Marolt Meden.

Janu čestitamo za tako prodorni uspeh in se veselimo še več ozaveščanja ter rušenja medgeneracijskih tabujev v njegovem prostovoljnem delu in družbenem angažiranju.

Spodaj objavljamo prispevek Moč modrosti v starosti.

Moč modrosti v starosti

Skozi zadnja leta sem preko moje vpletenosti v različne dejavnost, kot je na primer prostovoljstvo, veliko časa preživel med starejšimi občani enega ali drugega kraja v moji okolici. Od vseh sem se naučil veliko, a ena zgodba se mi je vtisnila v spomin. Pri medgeneracijskem druženju sem sodeloval pri pogovoru s priletno, po načelih precej konzervativno in verno gospo. Tožila se je glede življenja svojega vnuka, ki po njenih besedah živi razuzdano, heretično življenje, zaradi svoje spolne usmerjenosti in drugih lastnosti. Govorila je, kako vnuk ni bil sprejet v svoji družini in zato bil izobčen iz domačega okolja. Priznala je, da je tudi sama sodelovala pri diskriminaciji znotraj družine, zaradi svojih vrednot. Bilo jo je strah, kaj si bodo drugi vaščani mislili o njih. Zgodbo je nadaljevala s tem, da je čas brez njega v njihovem življenju mineval počasi in trpeče. Nekega dne med bogoslužjem jo je prešinila misel. Bog nas uči, da moremo ljubiti. Zakaj ne bi mogla ljubiti svojega vnuka enako kot prej in ga ščititi pred žalostjo? Zakaj ne bi mogla spremeniti svojega mnenja, ko to njej ne škoduje, temveč le škodi ljubljeni osebi? Odločila se je, da ga sprejme, ljubi in poskuša zaščititi pred ljudmi, ki mnenja še niso spremenili. Zdaj je njeno življenje bolj sproščeno ter polno ljubezni. Kljub svojim vrednotam, ki so popolnoma nasprotujoča z vrednotami vnuka, je gospejina modrost ter izkušnje o tem, kako pomembni sta ljubezen in mir premagala zmotno mišljenje. Kar se lahko naučimo iz te zgodbe je to, da ljubezen do sočloveka vseeno lahko in tudi mora prevladati nad našimi pogledi in mnenji. Njene besede, ki se mi bodo za vselej zapečatile v srce, so: „Vsak si sam kroji pot do sreče. Če imamo ljudi res radi, jim to najbolj pokažemo s tem, da jim to omogočimo." Pomen medgeneracijskega druženja ter sodelovanja - prispevek Kot nekdo, ki se že od malih nog, po zaslugi starih staršev, zaveda pomembnosti medgeneracijskega druženja, sodelovanja ter skupnosti v pravem pomenu besede, moja srednješolska leta preživljam z mislijo o tem, kako do tega pripraviti čim več ljudi in kaj lahko s tovrstnimi odnosi dosežemo. Zadal sem si, da to preizkusim na lastni koži. Kot bom omenil tudi v nadaljevanju, sem se prijavil na prostovoljstvo v dom za starejše osebe, kjer so mi dodelili starejšega gospoda. Obiskoval sem ga tedensko in priznam, da na začetku nisem imel predstave, koliko se bom naučil, ampak sem vsak dan obiska odhajal domov vedno bolj polna oseba ter z nekim zadovoljstvom, da sem sklenil novo prijateljstvo. Prav tako sem vstopil v sodelovalni odnos v naši krajevni skupnosti z različnimi kulturnimi dejavnostmi, kot so ljudske pevke, regruti, literarna ustvarjanja ipd. Z velikim zadovoljstvom v zadnjem letu opažam vključevanje novih, mlajših generacij v društva, prej sestavljena v večini iz starejših krajanov, kajti s tem izmenjujemo več izkušenj in znanja ter bogatimo pomembne kulturne tradicije. Seveda ne smemo zanemariti vlogo, ki jo medgeneracijsko druženje igra pri vzpostavljanju večje povezanosti med ljudmi. Medgeneracijska druženja ter različne sorodne dejavnosti imajo velik pomen za skupnosti, v katerih bivamo. Ustvarjajo strpna, prijazna ter razumevajoča okolja, ki posledično izboljšujejo tudi sam standard življenja. Starejši se namreč lahko veliko naučijo od pogleda mladih na svet, prav tako se mladi lahko veliko naučimo iz izkušenj in modrosti, ki jih prinašajo zrela leta. Če obstaja možnost, da si pomagamo med seboj in s tem naredimo življenje okoli nas lepše, zakaj ne bi? Pri posameznikih je velikokrat moč opaziti željo po spremembi, napredku, sodelovanju in navsezadnje povezanosti. Vse to in še več nam prinese medgeneracijsko druženje. Marsikdo se na tej točki vpraša: »kako?« Možnosti za to je veliko, zato se za vsakega najde nekaj; lahko se vključimo v kulturne dejavnosti v svojih skupnostih, kjer sodelujemo z vsemi možnimi osebami ter generacijami, se javljamo kot prostovoljci v domovih za starejše in s tem pomagamo blažiti stiske nekaterih stanovalcev ter širimo naša obzorja ali pa namenimo nekaj svojega časa za druženje z domačimi.

Katerokoli pot uberemo, nas bo zagotovo vsaka vodila do boljših odnosov, boljšega počutja, napredka ter srečnejšega življenja.

Jan Slavic Bezjak