Zlato priznanje plesne skupine Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona na 22. festivalu Pika miga

Od pričakovanja nastopa na velikem, neznanem odru, vožnje z avtobusom na kraj dogodka in vseh malih presenečenj vmes, do doživljanja zaodrja in generalke, pa vse do samega nastopa, ki sta ga napovedala Pika Nogavička in gusar – vse to je skupek vtisov in doživetij, ki so otrokom trajno obogatili njihovo kulturno zavest.

Plesna skupina Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona se je v soboto, 4. oktobra, udeležila festivala Pika miga 2025. S plesno koreografijo Stokolokopokozavri in jabolko spora so otroci z mentoricama Tadejo Štuhec in Darjo Vajngerl dosegli izjemen uspeh – zlato priznanje na državni ravni ter uvrstitev med najboljše otroške plesne skupine v Sloveniji.

Edini vrtec iz pomurske regije med profesionalnimi skupinami

Med uvrščenimi skupinami sta bila v celotnem slovenskem plesnem prostoru le dva vrtca, med večinoma profesionalnimi koreografi in plesnimi šolami, zato je uspeh še toliko bolj poseben. Poleg tega so bili otroci iz Gornje Radgone edini predstavniki pomurske regije, kar dosežku daje še dodatno vrednost.

Kot najmlajši nastopajoči so s svojo odločnostjo, samozavestjo, izvirnostjo in igrivostjo navdušili občinstvo. Na odru je zaplesalo 18 otrok, starih od 4 do 6 let: Luka Adam, Aron Burzić, Zarja Durić, Zala Fekonja, Nejc Haložan, Gabriel Hamler, Davud Hodžić, Jon Kapun, Iza Kocbek, Anja Marhold, Maja Merdavs, Martin Petek, Luka Pintarič, Pia Prajndl, Sofija Rauter, Mila Rožman, Jurij Škrobar in Iva Topolovec.

Zgodba Stokolokopokozavrov

Stokolokopokozavri so domišljijska bitja, navdihnjena z literarnim delom Pošastozavri (Kraljič, H.). Mesojedi in rastlinojedi ustvarjajo ravnotežje, a hkrati nakazujejo nezmožnost sobivanja kot širše družbeno sporočilo. Mesojedi kažejo moč s strašnostjo in premočjo, rastlinojede pa odlikuje bistroumnost.

Jabolko spora je ideja rastlinojedih, ki želijo mir – mesojedim podtaknejo jabolko »za najstrašnejšega«, kar povzroči spor, saj vsak misli, da prav on zasluži naslov najmočnejšega. Načrt sicer uspe, vendar se na koncu vsi naučijo sprejemanja in sobivanja.

Umetnost, gibanje in sodelovanje

Otroci so pri plesni miniaturi nosili rokavice s pisanimi kremplji iz filca, ki jih je posebej za to dejavnost sešila Silva Mauko. Ob črnih oblačilih in bosih nogah so rokavice ustvarile izrazit kontrast, po nastopu pa so jih otroci prejeli za spomin.

Ritem koreografije je narekovala glasba 2CELLOS – Thunderstruck, ki je poskrbela za ravnotežje med umirjenimi in dinamičnimi deli plesa. Skozi proces nastajanja koreografije so otroci razvijali številne spretnosti – od gibalne koordinacije in umetniške predstavljivosti do zaupanja v svoje telo ter razumevanja izraznega plesa kot umetniške zvrsti.

Ker so se na državno raven uvrstili tudi nekateri otroci, ki že obiskujejo 1. razred, so bile priprave prilagojene, da so lahko skupaj zaokrožili to edinstveno izkušnjo. Posebno hvaležnost in podporo so izkazali tudi starši nastopajočih otrok, mentorici pa sta se jim zahvalili za razumevanje in pomoč.

Foto: Osebni arhiv in Ksenja Mikor (6-13)