Podelili najvišja odličja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

V soboto, 31. januarja 2026, ob 19. uri, v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani je potekala slovesna podelitev najvišjih odličij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zbrane sta letos nagovorili mag. Mojca Jan Zoran direktorica JSKD in dr. Asta Vrečko ministrica za kulturo.

Za glasbeno obogatitev slavnostne prireditve so poskrbeli Aldo Kumar in vokalna skupina Gallina. Podelitev, katere režiserka je Kaya Tokuhisa, je povezovala Blažka Müller. Kaya Tokuhisa je tudi letos poskrbela za kratke videoportrete nagrajencev.

Strokovna komisija, ki jo je imenoval nadzorni svet sklada in so jo sestavljali red. prof. dr. Karolina Šantl Zupan, mag. Simona Moličnik, Maja Jerman Bratec, Zalka Kelih-Olip in predsednica komisije mag. Marjeta Pečarič, je tudi letos med predlaganimi kandidati in kandidatkami izbrala šest prejemnikov nagrad, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju.

„Ljubiteljska kultura ni vedno središčnica našega kulturnega sistema, čeprav bi po svojem pomenu in po svojem dosegu, po svojem obsegu, morala biti. Večkrat se mi zazdi, kot da se vse ljubitelje pojmuje kot neke prijazne, vaške posebneže, ki stopiclajo tam naokoli, pa s svojo prijaznostjo, srčnostjo in predanostjo zabavajo in povezujejo ljudi, in vsake toliko časa se jih potreplja po rami in se jim zahvali za njihovo delovanje. Vendar pa ljubiteljska kultura ni amaterska dejavnost, ni amaterska kultura.

Ljubiteljska kultura je visoka profesionalnost; je visoka kulturna profesija, ki deluje seveda na pogon srca. In prav ta srčnost je tista, ki napolnjuje prav vsako našo občino in tudi zamejstvo ter zagotavlja, da kultura živi po celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju. In zato menim, da bi bilo nujno, da se zagotovijo profesionalni pogoji za našo dejavnost, tako kadrovski, finančni kot tudi prostorski, ki bi omogočali, da delujemo, da se ljubiteljska kultura razvija in krepi.“

- mag. Mojca Jan Zoran, direktorica JSKD

„Res je, ljubiteljska kultura je ena izmed tistih povezovalnih mrež skupnosti v Sloveniji, zaradi katere smo tako bogata in razvita država, kot smo. Imamo še eno tako mrežo: knjižnično in prostovoljno gasilsko mrežo. Vse te stvari nas postavljajo v vrh najrazvitejših držav, ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. Ljubiteljska dejavnost je podprta z Javnim skladom za kulturo in daje nekako hrbtenico delovanju skupnosti posameznikov, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo kulturnemu ustvarjanju in udejstvovanju. In prav ta razlika morda tudi med drugimi državami omogoča tudi tistim, ki delajo v predanosti, da predajajo znanja drugim, da se dolgoletno udejstvujejo — kot stebri svojih lokalnih skupnosti, pa tudi na nacionalni ravni; da ste in smo vsi skupaj povezani in seveda, da se s pomočjo Javnega sklada se razvija tudi programe, ki so nacionalnega pomena.“

- dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo

Prejemniki najvišjih odličij sklada 2025

ZLATA PLAKETA

„Kar zadeva glasbo, menim, da je pri nas mnogo mlajših, prodornejših, ki žanjejo to, kar smo mi starejši sejali. Na glasbenem, konkretno zborovskem, področju imamo Slovenci veliko srečo, čast in obvezo do naših preteklih in polpreteklih skladateljev ter zborovodij, ki so nam zapustili bogato bero dobrih skladb, zborovodjem pa zgledne interpretacije. Obžalujem pa, da je glasbeno založništvo popolnoma prezrto v medijih in na knjižnih sejmih. Še nikoli ni bilo predstavljeno. Sam sem močno navezan na slovensko besedo, ljudsko glasbeno izročilo in na nadgradnjo — izvirno slovensko zborovsko glasbo. V zborovski glasbi sta namreč, za razliko od instrumentalne glasbe, združeni izvirna poezija in glasba. Druga skupina pa so ljudske pesmi, ki obstajajo samo v peti obliki; nikdar se ne recitirajo.“

- Dimitrij Radovan (Mitja) Gobec, dobitnik Zlate plakete

Dimitrij Radovan (Mitja) Gobec

Mitja Gobec je ena osrednjih osebnosti slovenske zborovske kulture, ki že skoraj sedem desetletij s strokovnostjo, vizijo in izjemno predanostjo soustvarja njen temelj, razvoj in prihodnost. Kot zborovodja, urednik, mentor, publicist in organizator je odločilno zaznamoval dostopnost, kakovost in sistematičnost zborovske dejavnosti ter s svojim delom oblikoval prostor, v katerem so rasle številne generacije pevcev in zborovodij. Za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Zlato plaketo. 

Kaj vam osebno pomeni odličje JSKD?

Za Zlato plaketo so me predlagali sodelavci, s katerimi že desetletja sodelujem na zborovskem in založniškem področju in moje delo dobro poznajo. Zato je to priznanje namenjeno tudi njim, širom Slovenije. To priznanje je strokovne/branžne narave, ki širši javnosti »po zaslugi« medijev ni dovolj poznana. S področjem zborovskega založništva se ukvarjam že okoli 50 let.

Kaj vas pri vašem delu vodi in najbolj motivira – kaj vas drži »v pogonu« skozi vsa ta leta, desetletja delovanja?

V Sloveniji imamo veliko število pevskih zborov, v povprečju na prebivalca več, kot pri drugih narodih. V zadnjih letih se vodstveni kader (zborovodje in zborovodke) strokovno izboljšuje. Naša naloga je, da skrbimo zanje v obliki notnih izdaj, ki so po težavnosti prilagojene razmeram delovanja, po vsebini pa gredo tudi v korak s časom. Veliko zborov na podeželju žal še vedno prepeva literaturo druge polovice 19. stoletja. Moj razvid po slovenski zborovski literaturi je kar dober, sledim pa tudi ustvarjanju mlajših skladateljev. Veliko pozornosti posvečam temu, da so skladbe kvalitetne, notografija brezhibna, videz izdaj pa privlačen. Tako se je v vseh teh letih nabralo preko 160 notnih izdaj, ki sem jih uredil. V zborovsko (notno) založništvo sem se zaljubil že davno. Seveda moram zapisati, da je vsaka izdaja plod skladateljevega dela, notografa, oblikovalca, muzikologa (uvodnik) in končno tiskarja ter mene, ki gradivo zlijem v zaključeno celoto.

- Dimitrij Radovan (Mitja) Gobec

SREBRNA PLAKETA

Miro SAJE
Miro Saje je vrhunski dirigent in pedagog, ki je s svojo vizijo in sistematičnim delom bistveno dvignil raven slovenskega godbeništva ter vzgojil številne generacije dirigentov. Za dolgoletno in neprecenljivo pedagoško delo na področju ljubiteljske kulture in instrumentalne dejavnosti, ter za izvrstne uspehe s pihalnimi orkestri v domačem in mednarodnem prostoru, mu Javni sklad Republike Slovenije podeljuje Srebrno plaketo.

Maja GAL ŠTROMAR
Maja Gal Štromar je uveljavljena igralka in pisateljica, ki je velik del svoje poklicne poti posvetila ljubiteljski kulturi. S svojim poglobljenim, zahtevnim in hkrati navdihujočim mentorskim delom že desetletja pomembno sooblikuje kakovost ljubiteljskega gledališča ter vzgaja generacije ustvarjalk in ustvarjalcev. Za izjemen pedagoški prispevek in dolgoletno delo na področju ljubiteljskega gledališča ji Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Srebrno plaketo.

Barbara KOVAČIČ
Barbara Kovačič je predana pedagoginja in zborovodkinja, ki s svojim dolgoletnim delom krepi dostopnost, povezovanje in strokovno rast otroške in mladinske zborovske dejavnosti ter ljubiteljske kulture v svojem okolju. Z vzgojo številnih generacij pevk in pevcev ter z izjemnimi dosežki svojih zborov pomembno prispeva k razvoju slovenske zborovske krajine. Za nadvse predano pedagoško in umetniško delo ji Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Srebrno plaketo.

PIURAMAURA kolektiv
Piuramaura kolektiv je izjemen primer skupnostno zasidranega in čezmejno prepoznavnega ustvarjanja, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturno identiteto v Benečiji. Članice kolektiva s svojim dolgoletnim delovanjem in spodbujanjem ustvarjalnosti bogatijo ljubiteljsko kulturo ter povezujejo generacije ustvarjalk in ustvarjalcev. Za pomemben prispevek k ohranjanju in razvoju kulturne dediščine jim Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Srebrno plaketo.

ZLATI ZNAK

Jan FABRIS
Jan Fabris je avtorsko izrazit filmski ustvarjalec, ki z neodvisno produkcijo dokazuje ustvarjalni potencial in mednarodno konkurenčnost ljubiteljskega filma. S svojim delom bogati slovensko filmsko ustvarjalnost, spodbuja razvoj mlajših ustvarjalcev ter prispeva k prepoznavnosti ljubiteljskega filma doma in v tujini. Za dosežene uspehe in izjemen prispevek k razvoju ljubiteljskega filmskega ustvarjanja mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje Zlati znak.

Foto: Matej Maček