Novi posnetki iz baterijske reje: veterinarsko mnenje opozarja na možne nepravilnosti, inšpekcija pa jih ni potrdila

Društvo AETP je objavilo nove posnetke iz reje kokoši v obogatenih kletkah v osrednji Sloveniji. Skupaj z njimi je v javnosti predstavilo tudi strokovno veterinarsko mnenje, ki ga je 9. oktobra priložilo prijavi Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Mnenje opozarja na več možnih nepravilnosti pri oskrbi živali in higieni. Inšpekcijski pregled je pozneje ugotovil nekatere pomanjkljivosti, vendar je UVHVVR sporočila, da je bila higiena ob pregledu zadovoljiva in da so bile nepravilnosti odpravljene.

Kaj navaja strokovno veterinarsko mnenje

V mnenju, priloženem prijavi, so kot opažanja na posnetkih navedeni poginule kokoši v prostoru z živimi živalmi, umazanija in ostanki jajc na tleh ter zbirnih površinah, zastajanje tekočine in zamašeni odtoki. Omenja tudi vidno izgubo perja pri nekaterih kokoših, manjkajoče počivalne gredi v delu kletk in embalažo sredstva za zatiranje glodavcev v bližini jajc.

Avtorji mnenja opozarjajo, da bi takšne razmere lahko kazale na pomanjkljivosti pri vsakodnevnem pregledovanju živali, odstranjevanju poginulih kokoši in zagotavljanju higiene. Opozarjajo tudi na možna tveganja za dobrobit živali in čistost jajc. Gre za strokovno presojo posnetkov, ki je bila priložena prijavi, ne za ugotovitev pristojnega inšpekcijskega organa.

Kaj je ugotovila inšpekcija

UVHVVR je 9. oktobra opravila nenapovedan pregled. Po podatkih uprave je bilo v obratu, ki ima dovoljeno kapaciteto za 5.760 kokoši, ob pregledu 4.261 živali. Inšpektorji so ugotovili, da so bili pogoji glede nastanitve, opreme, razsvetljave, vode in krme večinoma ustrezni. Zaznali so manjkajoče počivalne grede v nekaterih kletkah, preveliko število kokoši v treh kletkah in enega poginulega piščanca, ki ni bil odstranjen.

Uprava je higieno ob pregledu ocenila kot zadovoljivo; na tleh je opazila nekaj razbitih jajc in perja, povišane koncentracije amonijaka pa niso zaznali. Inšpekcija je izdala opozorilo zaradi manjkajočih gredi, ugotovljene nepravilnosti pa so bile do 22. oktobra odpravljene. Zato postopka o prekršku niso uvedli. UVHVVR je navedla tudi, da so bile kokoši glede na starost ustrezno operjene ter da ni zaznala znakov vznemirjenosti.

Ugotovitve inšpekcijskega pregleda se nanašajo na stanje ob pregledu. AETP pa je objavil posnetke in mnenje, ki opisujejo opažanja z različnih posnetkov. Ti podatki zato predstavljajo različne vrste dokazov in jih je treba obravnavati z ustreznim razlikovanjem.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe se nanaša na veljavno ureditev

AETP se pri nasprotovanju podaljšanju roka sklicuje tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 4. septembra 2026. Pomembno je, da to mnenje ni bilo pripravljeno o zdajšnjem predlogu novele, temveč v postopku, povezanem z zahtevo Državnega sveta za ustavno presojo veljavne ureditve.

Po povzetku AETP je služba ocenila, da vlagatelj ni izkazal, da bi bilo podaljšanje prehodnega obdobja nujno oziroma da prehod na rejo brez kletk do leta 2029 ne bi bil izvedljiv. Po navedbah društva mnenje obravnava tudi vprašanje zaupanja v pravo in naložb rejcev: pričakovanje, da se bo posamezna naložba lahko uporabljala do konca amortizacijske dobe, samo po sebi še ne zagotavlja, da se zakonodaja ne sme spremeniti. To je pravno mnenje v postopku ustavne presoje, ne odločitev Ustavnega sodišča.

Predlagajo odlog prepovedi do leta 2035

Veljavna ureditev predvideva opustitev reje kokoši v obogatenih kletkah do 1. januarja 2029. Ministrstvo za kmetijstvo v predlogu novele zakona o zaščiti živali predlaga, da bi se za obstoječe reje prehodno obdobje podaljšalo do konca leta 2034. Cilj opustitve baterijske reje naj bi ostal, daljši rok pa bi rejcem omogočil načrtovanje prilagoditev in naložb. Predlog je v javni obravnavi in še ni sprejet.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je podaljšanje zagovarjal tudi z vidika higiene in uporabe jajc v javnih ustanovah. Evropska agencija za varnost hrane pa v svojih strokovnih priporočilih odsvetuje uporabo kletk zaradi dobrobiti kokoši; njena ocena iz leta 2019 je za sisteme brez kletk ugotovila nižjo pojavnost salmonele, ob tem pa opozorila, da razlogov za razliko zaradi pomanjkanja dokazov ni mogoče v celoti pojasniti.

AETP vlado poziva, naj predlagani odlog ponovno pretehta. Društvo navaja, da je pobudo proti reji v kletkah podpisalo skoraj 30.000 ljudi, ter opozarja na svoje podatke o podpori zaščiti rejnih živali. Predsednik društva Samo Curk je dejal, da bi morala vlada pojasniti, zakaj bi jajca iz baterijske reje v javnih ustanovah uporabljali še do leta 2035.