Kako bi se županski kandidati lotili stanovanjske problematike ter poskrbeli za gospodarski razvoj občine?

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 15. novembra 2026, smo kandidatom za župana oz. županjo v Občini Ljutomer zastavili deset vprašanj. Kot je znano, se bodo za županski položaj potegovali trije kandidati: Niko Miholič, Romana Fišinger in aktualna županja mag. Olga Karba. Niko Miholič nastopa z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer, Romana Fišinger z neodvisno listo Vsi smo Lotmerk, Olga Karba pa z neodvisno listo Olga in pristni Prleki.

Prvi sklop vprašanj se nanaša na stanovanja in demografski razvoj ter gospodarstvo in delovna mesta.

Spodaj objavljamo odgovore kandidatov po vrstnem redu, kot je določil žreb Občinske volilne komisije Ljutomer in kot bodo na volilnem lističu. Odgovori so nelektorirani, objavljeni tako, kot so bili k nam poslani. Ostala vprašanja in odgovore bomo objavili v naslednjih dneh.

V Ljutomeru trije kandidati za župana oziroma županjo

Niko Miholič nastopa z neodvisno listo Naprej – za občino Ljutomer, Romana Fišinger z neodvisno listo Vsi smo Lotmerk, Olga Karba pa z neodvisno listo Olga in pristni Prleki.

Prvo vprašanje: Stanovanja in demografski razvoj

Stanovanja in demografski razvoj: Kako bi občina po vašem mnenju lahko izboljšala dostopnost stanovanj ter ustvarila boljše pogoje, da bi mladi in družine ostali v občini oziroma se vanjo priselili/vračali?

1. Niko Miholič

Občina Ljutomer se sooča z resnim demografskim izzivom. Leta 2010 je imela 11.833 prebivalcev, danes jih ima le še 10.850. V šestnajstih letih smo torej izgubili skoraj tisoč prebivalcev oziroma več kot 8 % prebivalstva. Zato je stanovanjska politika naš prvi programski steber in ena ključnih razvojnih prioritet občine. Če želimo, da mladi ostanejo doma, se po študiju vračajo in da v našo občino privabimo nove družine ter zaposlene, jim moramo ponuditi realno možnost za dostopno stanovanje ali hišo.

Naš cilj je, da se v občini vsako leto začne vsaj en nov stanovanjski projekt – bodisi projektitanje ali gradnja večstanovanjskega objekta, dvojčkov ali manjših stanovanjskih enot. Občina lahko pri tem zagotovi zemljišča, pomaga pri komunalnem opremljanju ter v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom, lokalnimi podjetji in investitorji razvije model gradnje po čim bolj dostopnih cenah, ki bi bile bližje dejanskim stroškom gradnje kot tržnim cenam.

Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam, varovanim stanovanjem za starejše ter manjšim stanovanjskim hišam velikosti približno 50–60 m² po naših vaseh. Želimo namreč, da se ne razvija samo mesto Ljutomer, ampak da ponovno oživijo tudi naše vasi. To je še posebej pomembno v krajih, kjer imamo šole in vrtce. Če se bo število mladih družin še naprej zmanjševalo, bomo prej ali slej soočeni tudi z vprašanjem njihovega nadaljnjega obstoja.

Stanovanjska politika zato ni zgolj vprašanje gradnje stanovanj, ampak vprašanje prihodnosti naše občine, njenega gospodarstva, šol, vrtcev in življenja na podeželju.

2. Romana Fišinger

Absolutna prioriteta naše stanovanjske politike bo javna neprofitna stanovanjska gradnja, nakup in obnova obstoječih stavb. Zasebni trg lahko prispeva k gradnji, vendar je njegov cilj donos, zato od njega ne moremo pričakovati, da bo sam zagotavljal stanovanja po cenah, dostopnih mladim in družinam. Občina mora prevzeti aktivno vlogo in ponuditi alternativo.

Preprečiti moramo tudi, da bi se komunalno opremljene parcele prodajale zasebnikom kot naložbe, namesto da bi prišle do mladih, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.

Primer dobre prakse je alternativni poslovni model stanovanjske kooperative, kot odgovor na špekulativni nepremičninski trg in podpira oblike domovanja in najema stanovanj s poudarkom na grajenju skupnosti, trajnostne gradnje, medgeneracijskega sodelovanja, boljšega bivalnega okolja in povečanja kakovosti življenja.

Do leta 2030 želimo pripraviti javni stanovanjski program z jasnim načrtom financiranja, gradnje in dostopnih končnih cen za uporabnike in zagotoviti najmanj 25 neprofitnih stanovanj in 15 komunalno opremljenih zemljišč.

Program naj bo zasnovan tako, da ga bodo lahko prihodnji občinski mandati preprosto prilagodili in z njegovo pomočjo gradnjo, nakupe ali obnovo javnih najemnih stanovanj razširili.

Pri pripravi programa bomo sodelovali z lokalno skupnostjo, strokovnjaki, Ministrstvom za solidarno prihodnost, Stanovanjskim skladom in pregledno prikazati predvidene stroške in najemnine.

Posebno pozornost moramo nameniti okoljskim vidikom gradnje in bioklimatskim pogojem bivanja, zelenim površinam izbirati trajnostne materiale, sodobne tehnologije energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije in iskati ravnotežje med ekologijo in sprejemljivimi cenami stanovanj.

Mlade bomo vključevali v odločitve in stanovanjsko politiko povezali tudi z delovnimi mesti, vrtci, šolami, javnim prevozom, zdravstvenimi storitvami, kakovostnim javnim prostorom, družabnim življenjem, športom in preživljanjem prostega časa.

3. mag. Olga Karba

Občina dobro skrbi za pogoje, ki so v njeni moči direktno in neposredno. Želimo si in že leta delamo na tem, da imajo mladi možnost ustvariti dom v občini, kjer so odraščali, da se po šolanju lahko vrnejo, da se k nam priseljujejo nove družine in da se kakovost življenja izboljšuje v mestu in vseh naših krajevnih skupnostih. Po dosedanjem desetletnem seštevku je bil v obdobju 2016–2025 skupni selitveni saldo pozitiven +60 oseb. To pomeni, da se je v tem obdobju v občino priselilo več ljudi, kot se jih je iz nje odselilo, ker smo zanimivi in si je možno tu ustvariti dom, imeti dobro zaposlitev in lepo živeti. To je nenehno dolgoročno prizadevanje, zato delo nikoli ni končano.

Tudi v tem trenutku zasebni investitorji gradijo ali načrtujejo gradnjo skupaj blizu 100 novih stanovanj in hiš, 52 v Ljutomeru, 11 v Stročji vasi, 4 v Šalincih, občina omogoča prostorsko ureditev in druge pogoje, spremlja in pomaga pri načrtovanju in umeščanju v prostor. Na primer 15 parcel smo prodali na Juršovki, eni so si že zgradili drugi so v gradnji. V zasebni ponudbi so na voljo tudi starejše hiše, ki jih je zadnje čase kupilo več mladih družin in si uredilo dom.

Občina Ljutomer ima v lasti tudi 177 stanovanj, za katera zagotavljamo upravljanje, redno in investicijsko vzdrževanje, obnove, nujna popravila ter sredstva za rezervne sklade in skupne dele večstanovanjskih stavb. Skrb za obstoječi stanovanjski fond je pomembna, saj želimo ohranjati primerne bivalne pogoje in zagotavljati stanovanja tudi gospodinjstvom, ki si jih na prostem trgu težje zagotovijo.

Beseda dostopnost iz naslova vprašanja sicer ustvarja vtis, da bi stanovanja bila zelo poceni ali zastonj, ampak če se ne pove točno kaj se s tem misli in od kod se vzamejo sredstva, se ne ve kaj točno se misli s tem.

Enako pomembno je, kakšne pogoje za življenje jim lahko ponudimo kot celota. Poleg možnosti za gradnjo ali nakup doma in delovnih mest, razpoložljivost v vrtcih, kakovostne šole, zdravstvene storitve, prometna in komunalna infrastruktura, možnosti za šport, kulturo in druženje ter varno in urejeno življenjsko okolje, pri čem je občina Ljutomer trenutno med najboljšimi skupnostmi v državi.

Prav zato smo v Občini Ljutomer v preteklih šestnajstih letih vlagali v vsa ta področja. Pripravljali smo nova stanovanjska območja, urejali gradbena zemljišča, obnavljali obstoječe soseske, skrbeli za občinska stanovanja, vlagali v vrtce, šole, zdravstvo, šport, gospodarstvo in infrastrukturo ter sodelovali z zasebnimi investitorji.

Naše izkušnje kažejo, da je zanimanje za bivanje v mestu Ljutomer oziroma njegovi neposredni bližini veliko. Tam so skoncentrirani vrtci, šole, zdravstvene storitve, trgovine, delovna mesta in druge dejavnosti.

Hkrati želimo ustvarjati dobre pogoje za življenje v vseh devetih krajevnih skupnostih. Naše vasi imajo številne prednosti: bližino narave, prostor za individualno gradnjo, aktivna društva, prostovoljce in močno povezanost med ljudmi.

Zato smo vlagali v infrastrukturo po celotni občini. V evidenci občinskih projektov imamo zajetih približno 55,9 kilometra cest, 56,5 kilometra vodovodov, 50,2 kilometra kanalizacije, 9,7 kilometra pločnikov in skoraj devet kilometrov kolesarskih povezav.

Če navedemo nekaj primerov razvoja možnosti za stanovanja, da niso samo prazne številke:

Stanovanja – kaj smo naredili in kaj načrtujemo

Pripravili smo novo stanovanjsko sosesko Juršovka–Kamenščak, sprejeli potrebne prostorske podlage in komunalno opremljali zemljišča za individualno gradnjo. Vseh 15 gradbenih parcel v novi je bilo prodanih. Na nekaterih so že izgrajene hiše nekatere so v gradnji.

V Stročji vasi smo na območju nekdanje osnovne šole pripravili novo stanovanjsko sosesko z 11 gradbenimi parcelami na približno 1,3 hektarja zemljišč. Najprej smo odstranili dotrajano stavbo nekdanje šole, pripravili občinski podrobni prostorski načrt, izdelali projektno dokumentacijo, pridobili gradbeno dovoljenje ter uredili cesto, vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo.

Prodaja parcel je potekala postopoma, skozi več prodajnih postopkov od leta 2024. Ta izkušnja je pokazala, da je treba pri načrtovanju novih stanovanjskih območij upoštevati tudi dejansko zanimanje kupcev, lokacijo, ceno zemljišč in njihove finančne možnosti.

Za stanovanjsko območje Vila smo pripravili prostorske podlage za gradnjo 25 stanovanjskih stavb, sledi komunalno opremljanje območja.

Pomembno vlogo imajo tudi zasebni investitorji, s katerimi aktivno sodelujemo pri ustvarjanju novih stanovanjskih možnosti. Naša podpora se ne konča pri sprejemanju prostorskih aktov. Investitorjem pomagamo pri pripravi potrebne dokumentacije, preverjanju prostorskih pogojev ter iskanju ustreznih rešitev za pridobitev mnenj o skladnosti načrtovanih posegov z veljavnimi prostorskimi akti. Pri tem sodelujemo s projektanti, urbanisti, pristojnimi službami in drugimi nosilci urejanja prostora ter iščemo rešitve, ki omogočajo izvedbo investicij v okviru predpisanih pogojev.

V letu 2026 se je v Ljutomeru začela gradnja City Rezidence s 27 stanovanji. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano marca, dela pa so se začela maja. 

V Stročji vasi se pripravlja projekt desetih stanovanjskih enot, v Šalincih sta predvideni dve dvostanovanjski stavbi s skupno štirimi stanovanji. 

Zasebnim investitorjem sta bili prodani tudi zemljišči nekdanje Lotmeržanke. Tudi na prazni nepremičnini pri Eproju je novi lastnik pokazal interes nadaljnjega stanovanjskega razvoja. V teku pridobivanja gradbenih del je tudi projekt pri pošti.

Življenje v mestu in na podeželju

Takšne naložbe niso pomembne samo za prometno in komunalno urejenost, temveč tudi za možnost gradnje novih domov in kakovost bivanja.

Mladim in mladim družinam pomagamo tudi z občinskimi olajšavami pri komunalnem prispevku, kadar rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in izpolnjujejo predpisane pogoje.

Odgovorno prostorsko načrtovanje – gradnja in ohranjanje zelenega okolja

Pri nadaljnjem razvoju stanovanjskih območij bomo posebno pozornost namenjali evidenci stavbnih zemljišč.

Pomembno je vedeti, koliko zemljišč je dejansko na voljo za gradnjo, kdo so njihovi lastniki, ali imajo urejen dostop, kakšna infrastruktura je potrebna in koliko bi njena izgradnja stala. Sama oznaka stavbnega zemljišča še ne pomeni, da je mogoče na njem takoj graditi brez omejitev.

Pri načrtovanju novih stanovanjskih območij je pomembno tudi ohranjanje dreves, zelenih površin, parkov in drugih odprtih prostorov. Kakovost bivanja ni odvisna samo od števila novih stanovanj, temveč tudi od prostora, ki ostane namenjen naravi, rekreaciji, igri otrok in druženju prebivalcev.

Zato ni mogoče in tudi ne bi bilo odgovorno pozidati vsake razpoložljive površine. Pri novih posegih je treba zagotoviti ustrezno razmerje med pozidanimi in zelenimi površinami, ohranjati kakovostna obstoječa drevesa, kjer je to mogoče, ter načrtovati nove zasaditve in senčne površine. Drevesa in zelene površine pomagajo zmanjševati poletno pregrevanje, omogočajo zadrževanje in ponikanje padavinske vode ter prispevajo k prijetnejšemu in bolj zdravemu življenjskemu okolju.

Pri prostorskem načrtovanju moramo upoštevati tudi poplavno varnost, plazovitost, odvodnjavanje padavinskih voda, varovanje kmetijskih zemljišč in druge prostorske omejitve. Naš cilj ni zgolj več pozidanih površin, temveč kakovostno načrtovana stanovanjska območja, v katerih bodo ljudje radi živeli tudi čez dvajset ali trideset let  in imeli kje parkirati.

Dostopni vrtci – konkretna pomoč družinam

Za mlade družine je zelo pomembno, da imajo otroci zagotovljeno kakovostno in dostopno predšolsko vzgojo. V preteklih letih smo zgradili vrtec v Cezanjevcih in prizidek vrtca v Mali Nedelji. Zdaj pripravljamo gradnjo prizidka Vrtca Ljutomer, katerega ocenjena vrednost je 3.695.415,22 evra in za katerega imamo izdelano projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje. V finančni konstrukciji je predvidenih 1.330.858,36 evra nepovratnih sredstev, preostanek pa znaša 2.364.556,86 evra. Ob tem je pomembno predstaviti, koliko občina že danes prispeva za delovanje vrtcev.

Po podatkih, ki jih imamo za leto 2026, so starši v vseh naših vrtcih skupaj plačali 562.027,16 evra, Občina Ljutomer pa je zagotovila 2.577.492,36 evra. Del sredstev so poravnale tudi druge občine. Če primerjamo samo občinska sredstva in plačila staršev, občina zagotavlja približno 82 odstotkov, starši pa približno 18 odstotkov teh sredstev. To razmerje ne vključuje prispevkov drugih občin. Poleg tega imamo v proračunu za leto 2026 predvidenih 140.000 evrov za dodatne občinske olajšave. Družine z najnižjimi dohodki so plačila vrtca oproščene, druge pa plačujejo glede na svoj dohodkovni razred. Zakonska oprostitev velja za mlajšega otroka, kadar sta dva otroka iz iste družine hkrati vključena v vrtec, ter za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka. Občina zagotavlja tudi dodatne ugodnosti pri določenih odsotnostih otrok in druge olajšave po občinskih pravilih.

Pri razmišljanju o nadaljnjih razbremenitvah družin je treba upoštevati tudi finančne posledice. Če bi občina prevzela vsa sedanja plačila staršev, bi to ob nespremenjenih pogojih pomenilo približno 562.000 evrov dodatnih sredstev letno oziroma približno 2,25 milijona evrov v štirih letih. To je skoraj toliko, kolikor znaša načrtovani preostanek financiranja prizidka Vrtca Ljutomer po odštetju predvidenih nepovratnih sredstev.

Šole, zaposlitev in kakovost življenja

Pomemben del ustvarjanja pogojev za mlade so tudi vlaganja v šolsko infrastrukturo. Med večjimi projekti je prizidava Osnovne šole Cvetka Golarja, vredna približno 3,85 milijona evrov, za katero smo pridobili približno 2,58 milijona evrov nepovratnih sredstev. Pri financiranju so sodelovale tudi sosednje občine.

Vlagali smo v šolske objekte, energetske sanacije, športne površine, izboljšanje dostopnosti in pogoje za izvajanje pouka. Med prihodnjimi potrebami je tudi razvoj šolskih prostorov in telovadnice v Cezanjevcih.

Pomembni so še pomoč ob rojstvu otroka, štipendije, podpora mladinskim organizacijam, športu, kulturi in društvenemu življenju. Pri odločitvi mladih, da ostanejo ali se vrnejo, imajo veliko vlogo tudi zaposlitvene možnosti. Zato smo vlagali v komunalno opremljanje Puchove poslovne cone, kjer je bilo v prvi fazi urejenih približno 6,5 hektarja površin. Vrednost naložbe je znašala 561.324 evrov, od tega približno 398.403 evre nepovratnih sredstev.

Sledila je druga faza urejanja prometne in komunalne infrastrukture. Sodelujemo s podjetji, obrtniki in drugimi gospodarskimi partnerji ter zagotavljamo subvencije za investicije, promocijo in študentsko delo.

Razvijamo tudi turizem in povezovanje lokalnih ponudnikov, med drugim s projektom »Doživi lokalno«, v okviru katerega sodelujemo s turističnimi ponudniki, zagotavljamo brezplačne prevoze turistov ter skupaj nastopamo pri promociji in oglaševanju naše destinacije za kar smo namenili skupaj 50.000 evrov. Zelo pozitiven je bil prehod iz delovanja skozi javni zavod na direktno ukvarjanje s turizmom, tako smo prihranili 1,7 do 2 milijona evrov v desetih letih, ki bi šle za zaposlitve zavoda in ta sredstva vložili v investicije in programe turizma, dosegli prisotnost na Avstrijskem trgu s promocijo in povečali število turistom, ki pridejo po vsebino in storitve, ne zgolj na poceni kosilo, kar seveda opogumlja tudi ponudnike, da vlagajo več in razvijajo ponudbo naprej.

Šport, zdravstvo, kultura in družabno življenje

V preteklih šestnajstih letih smo veliko vlagali tudi v športno infrastrukturo, saj želimo, da imajo otroci, mladi, družine in vsi občani dobre pogoje za rekreacijo, šport in zdrav način življenja.

Gradili in obnavljali smo športna igrišča, športne dvorane in druge športne površine. Med naložbami so nogometno igrišče z umetno travo, košarkarsko igrišče, skate park, atletska steza, igrišča po krajevnih skupnostih ter posodobitve športne infrastrukture.

Ob tem nismo skrbeli samo za gradnjo objektov, temveč tudi za njihovo dostopnost. Domačim športnim društvom smo zagotavljali prednostne termine in ugodne cene uporabe športnih dvoran ter drugih športnih površin. Plačujejo samo 1/3 cene ostalo pokriva občina. S sofinanciranjem uporabe infrastrukture smo omogočali, da so vadbe dostopne čim širšemu krogu otrok in mladih ter da redni programi domačih društev niso bili izrinjeni zaradi drugih uporabnikov. V zadnjih osmih letih smo za športne investicije, programe in upravljanje športne infrastrukture namenili približno 6,13 milijona evrov. Organizirali in podpirali smo tudi številne športne, kulturne, turistične, družabne in medgeneracijske dogodke, ki povezujejo ljudi, bogatijo življenje v občini in krepijo pripadnost domačemu okolju. Pri tem imajo pomembno vlogo naša društva, prostovoljci in številni posamezniki, ki s svojim delom soustvarjajo živahno skupnost.

Izjemno pomembno področje je tudi zdravstvo. V celoti smo obnovili obstoječi Zdravstveni dom Ljutomer in zgradili njegov prizidek, ki smo ga odprli septembra 2026. S tem smo izboljšali prostorske pogoje za izvajanje zdravstvenih dejavnosti, delo zaposlenih in obravnavo pacientov. Dostopnost zdravstvenih storitev je eden od pomembnih dejavnikov kakovosti življenja, še posebej za mlade družine z otroki in starejše občane.

Ko govorimo o tem, zakaj bi mladi ostali v občini ali se vanjo vrnili, moramo zato govoriti tudi o tem, kaj jim občina ponuja po službi in šoli: dostopno športno vadbo, kakovostno zdravstveno oskrbo, kulturno dogajanje, aktivna društva, možnosti za druženje in varno, povezano skupnost.

Demografski podatki – razlikovati moramo med rojstvi in selitvami

Pri demografskem razvoju je pomembno razlikovati med naravnim in selitvenim prirastom.

Leta 2024 je bil naravni prirast v Občini Ljutomer –74 oseb, kar pomeni, da je bilo toliko več umrlih kot rojenih.

Hkrati smo v več letih beležili pozitiven selitveni prirast.

Po dosedanjem desetletnem seštevku je bil v obdobju 2016–2025 skupni selitveni saldo pozitiven, +60 oseb. To pomeni, da se je v tem obdobju v občino priselilo več ljudi, kot se jih je iz nje odselilo.

Ti podatki kažejo, zakaj je treba demografski razvoj spremljati celovito. Pomembni so tako pogoji za ustvarjanje družin kot privlačnost občine za priseljevanje in vračanje prebivalcev.

Kaj bomo naredili v prihodnjih letih?

Na stanovanjskem področju bomo nadaljevali pripravo in komunalno opremljanje stanovanjskih območij, skrbeli za obstoječih 177 občinskih stanovanj, sodelovali z zasebnimi investitorji in omogočali razvoj individualne gradnje na ustreznih zemljiščih.

Zasebnim investitorjem bomo še naprej pomagali pri pripravi dokumentacije, razjasnjevanju prostorskih pogojev in iskanju rešitev, ki omogočajo pridobitev potrebnih mnenj ter izvedbo projektov skladno s predpisi.

Pri prostorskem načrtovanju bomo upoštevali dejansko povpraševanje, evidenco stavbnih zemljišč, stroške infrastrukture, varnostne in okoljske omejitve ter ohranjanje dreves, zelenih in drugih odprtih površin, ki so pomembne za kakovost bivanja in prilagajanje podnebnim spremembam.

Hkrati bomo nadaljevali vlaganja v vrtce in šole, razvoj gospodarstva, prometno in komunalno infrastrukturo ter javne storitve. To zahteva dolgoročno delo, sodelovanje občine, občanov in zasebnih investitorjev ter premišljeno uporabo občinskih, državnih in nepovratnih sredstev.

Drugo vprašanje: Gospodarstvo in delovna mesta

Gospodarstvo in delovna mesta: Katere ukrepe bi prednostno izvedli za podporo lokalnemu gospodarstvu, podjetništvu, kmetijstvu in ustvarjanju novih delovnih mest?

1. Niko Miholič

Občina mora postati aktivnejši partner gospodarstvu, ne zgolj administrativni organ. Vzpostavili bomo enotno kontaktno točko za podjetnike in investitorje (razvojna pisarna, ki bo delovala tudi kot pisarna za pridobivanje nepovratnih sredstev), kjer jim bo občina aktivno pomagala pri iskanju zemljišč, prostorskih postopkih, pridobivanju dovoljenj, zagotavljanju infrastrukture in povezovanju z državnimi institucijami. Želimo si občinske uprave, ki bo podjetnikom pomagala iskati rešitve, ne pa jim zgolj pojasnjevala, česa ni mogoče storiti.

V okviru našega programa »Invest in Ljutomer« bomo aktivno iskali predvsem podjetja z višjo dodano vrednostjo, ki ustvarjajo kakovostna in dobro plačana delovna mesta. Do leta 2030 želimo v občino privabiti vsaj dve podjetji, ki bi zaposlovali visokokvalificiran oziroma visokotehnološki kader, ter eno večje podjetje, ki bi ustvarilo večje število novih delovnih mest. Zavedamo se, da tega ni mogoče doseči čez noč, vendar mora občina pri pridobivanju investitorjev nastopati bistveno bolj aktivno.

V mestnem jedru želimo vzpostaviti sodoben in kakovosten »coworking center«, namenjen mladim podjetnikom, zagonskim podjetjem in posameznikom, ki razvijajo nove poslovne ideje. Hkrati želimo okrepiti sodelovanje s Pomurskim tehnološkim parkom v Murski Soboti, ki ga naša občina že sofinancira, vendar moramo njegove storitve in priložnosti bistveno bolj približati podjetnikom iz naše občine.

Pomemben del našega gospodarstva ostaja tudi kmetijstvo. Občina mora aktivneje pomagati pri povezovanju lokalnih pridelovalcev, promociji domače hrane, razvoju lokalnih tržnic in kratkih dobavnih verig ter vključevanju domačih ponudnikov v javne zavode in turistično ponudbo.

Naš cilj je ustvariti občino, v kateri bodo ljudje lahko kakovostno živeli, podjetniki razvijali svoje ideje, mladi pa našli tudi dobro plačano zaposlitev.

2. Romana Fišinger

Absolutna prioriteta bo vzpostavitev močnega projektnega oddelka. Občina mora sistematično pridobivati kohezijska, evropska in državna sredstva ter pripravljati kakovostne projekte za podjetništvo, infrastrukturo, energetske prenove, kmetijstvo, turizem in razvoj podeželja. Investicija v tak oddelek bi se lahko večkratno povrnila že s prvim uspešno pridobljenim razpisom.

V preteklosti smo bili pri pridobivanju razpisnih sredstev premalo uspešni; pri nekaterih priložnostih smo obstali že pri sami pripravi projektov. To moramo spremeniti.

Pregledali bi možnost širitve poslovne in obrtne cone z razvojnimi priložnostmi v panogah z visoko dodano vrednostjo.

Podjetnikom in kmetom bi občina zagotavljala jasno vstopno točko ter hitre informacije o zemljiščih, dovoljenjih, razpisih in podpornih storitvah. Za nove investicije je potrebno skrajšati čas občinskih postopkov in poskrbeti za odzivno komunikacijo.

Razpise za podjetništvo bi oblikovali glede na potrebe lokalnih obrtnikov, zagonskih in družinskih podjetij, pri kmetijstvu pa podprli povezovanje pridelovalcev z javnimi zavodi, gostinci in turizmom.

S podjetniškim centrom bi razvili podporno okolje za začetnike, obrtnike, delo na daljavo, podjetnike, IT, kreativne dejavnosti, vključeval pa bi mentorstvo, coworking, podporo startupom, pomoč pri razpisih in povezovanjem podjetij.

Vzpodbujali bi partnersko kmetijstvo, okolju prijazen način pridelave in potrošnjo hrane, povečanje konkurenčnosti lokalno pridelane hrane z inovativno rešitvijo dostave pridelkov, ki predstavlja priložnost za preživetje in ohranjanje majhnih kmetij, stabilen in predvidljiv dohodek za kmeta, večjo privlačnost kmetovanja in potencialni razvoj delovnih mest na podeželju.

Na lokaciji nekdanje tržnice bi uredili pokrito tržnico in povezali lokalne pridelovalce hrane.

Uspeh bi merili po novih in ohranjenih delovnih mestih, lokalni dodani vrednosti in možnostih za kakovostno delo mladih doma.

3. mag. Olga Karba

Najprej moramo podpirati tiste, ki v naši občini že ustvarjajo, vlagajo, zaposlujejo in razvijajo svoje dejavnosti. Naša domača podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike, družinska podjetja, kmetije, vinogradnike, vinarje in turistične ponudnike. To so ljudje, ki so s svojim delom, znanjem in pogumom gradili naše gospodarstvo in ga razvijajo še danes.

O gospodarstvu je treba govoriti tudi s številkami. Po podatkih SURS je leta 2024 v občini Ljutomer delovalo 899 podjetij, ki so ustvarila 402,8 milijona evrov prihodkov. V občini je bilo 4.475 delovno aktivnih oseb po kraju dela. To niso majhne številke in predvsem niso nastale same od sebe. Za njimi stojijo naši gospodarstveniki, podjetniki, obrtniki in zaposleni. Veliko je izvoznih podjetij in mnogo z visoko dodano vrednostjo na podlagi najsodobnejših tehnologij. To je pomembna razlika in lastnost, da podjetja znajo delati s tehnologijami, jih razvijati in s pomočjo sposobnih zaposlenih ustvariti dodano vrednot in jo zajeti v obliki več prihodkov kot stroškov.

Zato smo hvaležni, ker mnoga podjetja že desetletja zaupajo v našo občino in ljudi kot pomembno mesto za grajenje uspeha. Pri pogovoru z novimi investitorji pa seveda kritično presojamo ali delajo enako uspešno in seveda ne bi želeli, da pridobimo investicije, ki potem iz leta v leto bile v velikih dolgovih in težavah, kar bi bilo slabo za zaposlene, poslovne partnerje in bi tudi slabilo ukrepe, ki jih izvajamo na področju gospodarstva, odvzemalo bi prostor sposobnim in kompetentnim ljudem, ostajalo dolžno za vodo, prispevke in drugim dobaviteljem. Takšnim nevarnostim se želimo izogniti, kar je druga plat medalje nalog občine pri podpori gospodarstva.

Občina ne more neposredno ustvarjati delovnih mest v zasebnem gospodarstvu. Ustvarjajo jih podjetniki in investitorji. Lahko pa občina veliko naredi za to, da imajo pogoje za razvoj, da lahko širijo dejavnost, vlagajo in zaposlujejo. In prav to smo počeli vseh 16 let.

Za gospodarski razvoj smo ustvarjali konkretne pogoje

V Puchovi poslovni coni smo komunalno opremili 6,5 hektarja zemljišč. V prvo fazo smo vložili 561.324 evrov, od tega pridobili 398.403 evre oziroma 71 odstotkov nepovratnih sredstev. Nadaljevali smo z drugo fazo urejanja cest, kanalizacije, pločnikov, javne razsvetljave in druge infrastrukture. To niso samo ceste in komunalni vodi. To so pogoji, da lahko na teh zemljiščih nastajajo in se razvijajo gospodarske dejavnosti.

Zasebnim investitorjem smo pomagali pri prostorskih postopkih, pripravi dokumentacije in iskanju rešitev za njihove naložbe. Sodelovali smo z Območno obrtno-podjetniško zbornico, Pomurskim tehnološkim parkom, gospodarstveniki in podjetniki.

Gospodarstva nismo dodatno obremenjevali z velikimi dvigi NUSZ, ob upoštevanju potrebnih uskladitev. Stabilno in predvidljivo poslovno okolje je prav tako pomembna oblika podpore.

V letu 2026 smo za spodbujanje gospodarstva, turističnega gospodarstva in kmetijstva v proračunu načrtovali 124.200 evrov. Za razvoj gospodarstva 50.000 evrov, za turistično gospodarstvo 50.000 evrov in za kmetijsko dejavnost 24.200 evrov. Poleg tega smo za subvencioniranje študentskega dela predvideli 10.000 evrov.

Ob tem smo v preteklih letih v okviru občinskih projektov zgradili oziroma obnovili skoraj 56 kilometrov cest, 56,5 kilometra vodovodov, 50 kilometrov kanalizacije, skoraj 10 kilometrov pločnikov in 9 kilometrov kolesarskih povezav. Tudi to je infrastruktura, ki jo potrebujejo gospodarstvo, kmetijstvo in turizem.

S tremi sosednjimi občinami smo ustanovili Prleško komunalo, da zagotovimo zanesljivo oskrbo s pitno vodo, odgovorno upravljanje ter pravično oblikovanje cen komunalnih storitev za občane in gospodarstvo.

Poslovne cone bomo širili, vendar ne bomo gradili na slepo

Z lastniki zemljišč se že dogovarjamo o nadaljnji širitvi poslovne cone in skupaj pripravljamo potrebno prostorsko dokumentacijo. Pri tem izhajamo iz konkretnih potreb podjetij.

Zakaj je to pomembno? Če danes načrtujemo dve parceli za dva investitorja, jutri pa pride podjetje, ki želi obe zemljišči, morda ene načrtovane ceste sploh ne potrebujemo. Ni odgovorno graditi komunalne infrastrukture na zalogo, ne da bi vedeli, kdo jo potrebuje in za kakšno dejavnost. Najprej moramo poznati potrebe investitorjev, nato pa premišljeno načrtovati infrastrukturo. Tako lahko prihranimo javna sredstva in jih usmerimo tja, kjer bodo prinesla največ koristi. Enako pomembno je, da nas podjetja ne zapuščajo, ker ne bi imela prostora za širitev dejavnosti.

Domače obrti in družinska podjetja moramo ohraniti

Pomemben nov ukrep bodo subvencije za prevzemnike domačih obrti in družinskih podjetij.

Veliko naših obrtnikov in podjetnikov je svoje dejavnosti ustvarjalo desetletja. V njih so znanje, izkušnje, oprema, poslovne povezave in delovna mesta. Ko se ustanovitelji upokojijo, ne smemo dopustiti, da bi se zaradi težav pri prenosu dejavnosti vse to izgubilo. Zato želimo mladim, ki prevzemajo domače obrti in družinska podjetja, pomagati s posebnimi finančnimi spodbudami.

Uvesti želimo tudi štipendije za obrtniške in deficitarne poklice. Skupaj z domačimi delodajalci bomo ugotavljali, katerih poklicev primanjkuje, in mlade spodbujali k izobraževanju zanje.

Nadaljevali bomo subvencioniranje počitniškega in študentskega dela, podporo investicijam, posodabljanju opreme ter pomoč podjetnikom pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev.

Več domače hrane na domače krožnike

Kmetijstvo ni samo gospodarska dejavnost. Je tudi pogoj, da naše podeželje ostaja obdelano, poseljeno in živo. V letu 2026 smo za spodbujanje kmetijske dejavnosti načrtovali 24.200 evrov.

Posebej pomembno se mi zdi povezovanje domačih pridelovalcev z vrtci, šolami, javnimi zavodi, gostinci in turističnimi ponudniki, ob upoštevanju pravil javnega naročanja. Zakaj bi hrano, ki jo lahko pridelamo doma, po nepotrebnem vozili od daleč? Želimo več lokalne hrane na naših krožnikih in več prihodkov za domače kmetije.

Vinogradništvo in vinarstvo sta naše gospodarstvo in naša prepoznavnost

Naši vinogradi niso samo lepa podoba Prlekije. Za njimi so delo, znanje, vlaganja in generacije vinogradnikov. Zato bomo podpirali razvoj vinogradništva in vinarstva, promocijo prleških vin, povezovanje z gostinstvom in turizmom ter razvoj vinskih doživetij.  Posebno pozornost želimo nameniti mladim prevzemnikom, ohranjanju vinogradniških površin in iskanju rešitev za opuščene vinograde. Če želimo ohraniti našo vinogradniško krajino, moramo ustvarjati tudi pogoje da se bo vinogradništvo ekonomsko izplačalo, kar je sedaj možno, ko je turizem pravilno postavljen, smo v povezavi z avstrijskim trgom (Šiponova pot) in delamo direktno s ponudniki.

V turizem smo vlagali in ponudnike začeli še tesneje povezovati

V turistične projekte smo vložili 882.526,56 evra, od tega pridobili 502.888,04 evra oziroma 57 odstotkov nepovratnih sredstev. Med projekti so ureditev parka pri Mali Nedelji, Skok na Jeruzalem, vlaganja v Dvorec Jeruzalem, oprema Konjeniškega muzeja Ljutomer, Kolesarske verige na podeželju, »S Tinkom po Ljutomeru«, »Zmigaj se s Tinkom«, »Kaj nas uči Mura«, krepitev podpornega okolja v turizmu Prlekije, bogatitev turistične ponudbe mesta in vrednotenje terasastih vinogradov.

Toda vlaganja v objekte in infrastrukturo niso dovolj. Turistični ponudniki se morajo povezovati, saj lahko skupaj dosežejo več.

Letos smo s petimi večjimi ponudniki – Biotermami Mala Nedelja, Termami Banovci, Dvorcem Jeruzalem, SIBON Wine & Spa Resort Jeruzalem in Hotelom Jeruzalem – začeli projekt »Doživi lokalno«. Uvedli smo brezplačne prevoze turistov, skupaj oglaševali v avstrijskem časniku Kleine Zeitung in se dogovorili za skupen nastop na sejmu Alpe-Adria s pravično delitvijo stroškov.

To je sodelovanje, kakršnega želimo razvijati naprej. Občina povezuje, ponudniki sodelujejo, stroški se pravično razdelijo, koristi pa naj se širijo med čim več domačih ljudi.

V projekt želimo vključiti še manjše turistične ponudnike, turistične kmetije, vinogradnike, vinarje, gostince, obrtnike in ponudnike lokalnih izdelkov.

Želimo, da gost, ki pride v Prlekijo, ne obišče samo enega ponudnika, temveč spozna naše kraje, kulinariko, vina, ljudi in doživetja ter da od njegovega obiska koristi čim več domačih ponudnikov.

Naš pristop ostaja jasen.

Najprej podpora domačemu gospodarstvu. Domačim podjetnikom, obrtnikom, kmetijam, vinogradnikom, vinarjem in turističnim ponudnikom.

Podpora tistim, ki že delajo in vlagajo. Pomoč tistim, ki želijo dejavnost razširiti. Priložnost mladim, ki želijo prevzeti družinsko podjetje, obrt ali kmetijo. In urejeni pogoji za nove investitorje.

Za nami so konkretna vlaganja v poslovne cone, prometno in komunalno infrastrukturo, gospodarske spodbude in turistične projekte. Pred nami pa dodatni ukrepi, s katerimi želimo domačemu gospodarstvu omogočiti še boljše pogoje za razvoj.

Delovnih mest v zasebnem gospodarstvu ne ustvarja občina. Ustvarjajo jih ljudje, ki imajo znanje, podjetnost in pogum za vlaganja. Naša odgovornost je, da jim pri tem ne postavljamo nepotrebnih ovir, temveč jim pomagamo ustvarjati pogoje za uspešno delo.

To smo delali doslej in to želimo nadaljevati. Ker močno domače gospodarstvo pomeni tudi več možnosti za delo, razvoj in prihodnost naših ljudi v občini Ljutomer.

V naslednjem članku bomo predstavili odgovore kandidatov na temo glede prometne povezanosti ter cest in prometnih obremenitev v občini.

Kdo vse se bo potegoval za županske položaje v Prlekiji?

Preverili smo imena prleških občin in občin širše okolice.