Bučanje valov - tretja zbirka pesmi Monike Čuš

Novo pesniško zbirko je Monika predstavila v Kleti vina in besed

Branko Košti, ponedeljek, 17. december 2012 ob 18:13
Predstavitev zbirke Bučanje valov

Predstavitev zbirke Bučanje valov

"Življenje je nepredvidljivo morje,
dnevi so valovi,
ki nas nosijo v tiste smeri,
katerih obzorja še ne vidimo
niti ne slutimo,
vendar bodo spremenile našo pot za zmeraj
."

Klet vina in besed v novem KUS-u pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bila v soboto, 15. decembra, skoraj pretesna za vse, ki so želeli skupaj z mlado pesnico Moniko Čuš, na pot pospremiti njeno tretjo pesniško zbirko, ki nosi naslov Bučanje valov.

Bučanje valov, skupaj s predhodnima zbirkama Sledi vetra iz leta 2008, in Sinjina, ki je izšla leta 2009, po besedah avtorice, zaključuje trilogijo del, katerim so skupni trije vsebinski sklopi: misli, ljubezen in prleške brazde.

Monika je bila naša sogovornica marca letos, intervju lahko preberete na spodnji povezavi.
»Pustite mi danes srečo in sonce«
»Pustite mi danes srečo in sonce«

Predstavitev je povezovala Breda Žunič, pesmi iz zbirke pa so recitirale Monikine prijateljice Tadeja Fras, Anja Jerebic in Alenka Kreft, skladbe Maura Giulianija, Pujola in Egberta Gismontija pa sta izvedli šrudentka flavte na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu Aleksandra Škrilec in Danaja Habjanič, kitaristka in dijakinja Konservatorija v Mariboru.
 
Monika Čuš je diplomirana zgodovinarka, predsednica literarnega društva pri Sv. Juriju, brezpogojna ljubiteljica ter zaščitnica živali in narave, s čimer je povezano tudi njeno profesionalno delo; zaposlena je namreč v Konjeniškem klubu Ljutomer. Je pa predvsem Prlečka, saj, kot sama pravi v enem od intervjujev: "Moj dom je med toplimi ljudmi, kmetijami, vinogradi in zelenimi gozdovi, kamorkoli grem, s sabo nosim svoje prleške korenine."

Spremno besedo k novi zbirki je napisal prof. Dragan Potočnik, predavatelj na oddelku za zgodovino Filozofske fakukltete v Mariboru in predsednik mariborskega popotniškega društva Vagant, ki med drugim zapiše: "Celo ljubezen, kot glavna preokupacija Monikine poezije je odeta v barve zemlje, vonj poletnih rož. Ljubezen tako postane vez med nebom in zemljo, med življenjem in smrtjo."

Kot predhodni dve, je tudi tretjo Monikino zbirko  pesmi ilustrirala domačinka Irena Skotnik, ki je na predstavitvi izrazila veselje, da njene slike skupaj z Monikinimi pesmimi potujejo med ljudmi.