V Gornji Radgoni tudi sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti

Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni je v petek, 4. aprila, potekalo odprtje 1. Mednarodnega sejma pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA.

Prisotne je najprej nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Povedal je, da je sejem v konceptu nastajal vsaj dve leti. Ker je bila zamisel zanj hitro sprejeta v strokovnih krogih in v stanovskih organizacijah, se je Pomurski sejem skupaj s soustvarjalci tega sejma podal v zahteven projekt, ki je novost v slovenskem in širšem prostoru. Na povabilo k sodelovanju se je prvič odzvalo 50 razstavljavcev iz 7 držav, ki predstavlja svoje izdelke in storitve na 1300 m² razstavnih površin. »S sejmom POST VIVA ne želimo predstaviti samo podjetij, institucij in opreme, ki so povezana z pogrebno in pokopališko dejavnostjo, ampak se želimo dotakniti tudi konceptov odnosa do teh dejavnosti in posvetiti vsebinam, ki so povezane z obredi in navadami ter problemi, ki nastajajo pri urejanju in vzdrževanju pokopališč in obeležij,« je poudaril. Za sodelovanje pri uspešni prvi sejemski prireditvi se je še posebej zahvalil članicam in članom programskega sveta, ki so prispevali vsebine spremljajočih dogodkov in še posebej predsednici sveta odbora pogrebne in pokopališke dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije gospe Jožici Coif in predsedniku sekcije pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije gospodu Robertu Martinčiču, ter vsem razstavljalcem, ki so verjeli v ta projekt in naredili vse, da bomo lahko te dejavnosti bolje poznali. Končal je z mislijo: »Živeti do konca je samo ena od tem na tem sejmu in to naj nam bo tudi vodilo v vsakdanjem življenju. Zato naj bo sejem POST VIVA nova izkušnja in ne tabu.«

Organizaciji, ki sta pomembno pripomogli k uspešni organizaciji sejma, sta bili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prisotnim spregovoril Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma POST VIVA, pa je bil Leo Kremžar, podpredsednik skupnosti slovenskih občin in župan občine Miklavž na Dravskem polju. Povedal je, da je ta dogodek ni le sejem, temveč dogodek, ki ima veliko sporočilo. Na njem bo petdeset razstavljavcev iz sedmih držav predstavljalo tisto, kar pomaga, da se neko življenje konča in se nadaljuje nekje v neki drugi obliki, ter tisto, kar je v bližini tega, pred tem in po tem. Dejal je, da bodo o tem: »govorili poznavalci, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ki imajo ideje in ki so si upali narediti to, česar si dolgo do sedaj v Sloveniji nismo upali. Govoriti o stvareh, ki so normalne, življenjske, vsakdanje pa vendarle zavite v neko tančico skrivnosti, o tem se govori tiho ali se sploh ne govori ... Prebiti te tabuje, spregovoriti o vsem tem na tak način, kot se to počne danes tukaj, je velika stvar.« Za to je izrekel priznanje trem organizacijam, ki so se odločile organizirati tak sejem: Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Pomurskemu sejmu ter vsem sodelujočim. Opozoril je tudi na dejstvo, da so pokopališča odprta knjiga zgodovine in kulture nekih ljudi in nekega kraja. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Zelo pomembno se mi zdi, da ne gre samo za sejem, ampak bo tudi veliko okroglih miz in razprav, srečalo se bo veliko modrih ljudi in veliko idej.«

Uradnemu odprtju sejma POST VIVA je sledil podpis etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga podpisala Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ter mag. Robert Martinčič, predsednik Sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kodeks opozarja na dejstvo, da pogrebne in pokopališke storitve v naši družbi izstopajo predvsem zaradi posebne vloge, ki jo ima v našem življenju smrt in njeno dojemanje. Tako kot se spreminjajo pogrebne navade, se spreminjajo tudi storitve in funkcije pokopališč, ki so s svojo bogato kulturno, zgodovinsko in umetnostno dediščino že izpostavljena kot turistične znamenitosti posameznega mesta. Oba podpisnika kodeksa sta se obvezala, da bosta pomembno prispevala k sodelovanju pri razvoju funkcij in storitev pokopališč in povezanih dejavnosti. To pot so že začrtali predstavniki OZS in GZS, ki so v preteklem letu že sodelovali v okviru delovnih skupin. Vložili so veliko truda v oblikovanje skupnih programov te dejavnosti. Nastali so prvi osnutki standardov, normativov in meril. Še več, kot plod skupnega dela že lahko predstavijo prvi skupni produkt OZS in GZS – Etični kodeks (izvajalcev) pogrebne in pokopališke dejavnosti. K sodelovanju in ustvarjanju kodeksa je v veliki meri prispeval tudi Bojan Lepičnik, direktor ljubljanskega podjetja Žale d.o.o., ki pa je žal prezgodaj zaključil svojo ustvarjalno pot skupnih projektov in podpisa kodeksa ni dočakal.

Odprtje je z žlahtnim naborom in izvedbo skladb popestrila flavtistka Anita Prelovšek.