Čebelarji aktivni
Člani Čebelarskega društva Ljutomer so bili v mesecu novembru zelo aktivni
Aktivni čebelarji ČD Ljutomer
Jesenski mesec november čebele že bolj mirujejo in se pripravljajo na prezimovanje. Čebelarji pa si vzamemo čas za izobraževanje in srečanja, na katerih izmenjujemo izkušnje, posebej po tako slabem letu za pridobivanje medu in ohranjanje čebel. Prva nedelja v vsakem mesecu je že tako rezervirana za sestanek članstva, na katerem se redno informira, kaj se dogaja na stanovski državni zvezi, na Pomurski zvezi in seveda o delu društva in kaj nas čaka v društvu ta mesec.
Zaznane so težave pri šolanju otrok in mladine zaradi skromne
pripravljenosti šol za informiranje in usposabljanje otrok za
čebelarjenje. Čakala nas je tudi organizacija tradicionalnega
slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih 21. novembra, ki je bila tudi že
uspešno realizirana ob pomoči naših mentorjev. Opredelili pa smo se
tudi o prošnji za podporo društvu pridelovalcev sladkorne pese, katero
smo zavrnili z ugotovitvijo, da je cena sladkorja tako padla, da vzgoja
in predelava ne more biti donosna in bi zahtevala subvencijo ter da bi
cena ne mogla konkurirati npr. Madžarski. Dodatno pa je tako odločitev
spodbudilo tudi dejstvo, da bi morebitna pridelava sladkorne pese šla na
račun oljne repice, ki je pomembna za čebele kot prva obilna paša v
sezoni. Seznanili smo se tudi o usposabljanju v tem mesecu.
19. novembra je bila tema usposabljanja v prostorih OŠ Ivana Cankarja: Pridelava in predelava cvetnega prahu. Predavatelj g. Vlado Pušnik je predstavil tehnike pridobivanja cvetnega prahu, uporabo in izjemne zdravilne lastnosti uživanja izdelkov na osnovi cvetnega prahu. Na ogled je bila vrsta priprav oziroma pripomočkov za pridobivanje in predelavo cvetnega prahu, kakor tudi vzorci izdelkov iz njega. Tudi udeleženec, čebelar g. Šalamun je dodal k predavanju svoje poglede in izkušnje pri pridobivanju cvetnega prahu.
22. novembra pa je isti predavatelj obdelal še temo o tehnologiji pridobivanja in predelavi propolisa, ki je morda ljudem še bolj poznan, saj jih kar veliko posega po njem za lajšanje tegob raznih prehladnih obolenj, vnetij, bakterijskih napadov in plesnimi, o drugih ugodnih učinkih pa niso tako seznanjeni. Zaradi uporabnosti čebeljih proizvodov za naše zdravje, je čebela dobila tudi naziv »KRILATI FARMACEVT«. Pri propolisu morda ni odveč spoznanje, da ga ni mogoče ponarediti.
Ob samem predavanju se je razvila tudi debata o smiselnosti delovanja veterinarske službe za čebele, saj se od njih pričakuje pomoč in učinkovito varovanje čebel z uporabo poceni elementov in ne reklamiranje in predpisovanje drugih, praviloma bistveno dražjih in nič bolj učinkovitih preparatov. Tako se njihovo delo bolj občuti kot nekakšna inšpekcija, ki preprečuje uporabo učinkovitih in poceni elementov in predpisuje ter propagira dražje, kot skrb za naše čebele. V srednje evropskih in balkanskih državah sploh nimajo tovrstne službe, a imajo praviloma manj težav z boleznimi, gnilobo, varojo. V Makedoniji, Črni Gori in Srbiji naj čebelje gnilobe sploh ne bilo.
Moje osebno mnenje je, da so tovrstna izobraževanja zelo koristna, vendar bi bila lahko tematika podana kratko, bolj zgoščeno, tako da bi bilo lahko več časa namenjeno pogovoru in vprašanjem.
Naj medi!
Janče Gartner
19. novembra je bila tema usposabljanja v prostorih OŠ Ivana Cankarja: Pridelava in predelava cvetnega prahu. Predavatelj g. Vlado Pušnik je predstavil tehnike pridobivanja cvetnega prahu, uporabo in izjemne zdravilne lastnosti uživanja izdelkov na osnovi cvetnega prahu. Na ogled je bila vrsta priprav oziroma pripomočkov za pridobivanje in predelavo cvetnega prahu, kakor tudi vzorci izdelkov iz njega. Tudi udeleženec, čebelar g. Šalamun je dodal k predavanju svoje poglede in izkušnje pri pridobivanju cvetnega prahu.
22. novembra pa je isti predavatelj obdelal še temo o tehnologiji pridobivanja in predelavi propolisa, ki je morda ljudem še bolj poznan, saj jih kar veliko posega po njem za lajšanje tegob raznih prehladnih obolenj, vnetij, bakterijskih napadov in plesnimi, o drugih ugodnih učinkih pa niso tako seznanjeni. Zaradi uporabnosti čebeljih proizvodov za naše zdravje, je čebela dobila tudi naziv »KRILATI FARMACEVT«. Pri propolisu morda ni odveč spoznanje, da ga ni mogoče ponarediti.
Ob samem predavanju se je razvila tudi debata o smiselnosti delovanja veterinarske službe za čebele, saj se od njih pričakuje pomoč in učinkovito varovanje čebel z uporabo poceni elementov in ne reklamiranje in predpisovanje drugih, praviloma bistveno dražjih in nič bolj učinkovitih preparatov. Tako se njihovo delo bolj občuti kot nekakšna inšpekcija, ki preprečuje uporabo učinkovitih in poceni elementov in predpisuje ter propagira dražje, kot skrb za naše čebele. V srednje evropskih in balkanskih državah sploh nimajo tovrstne službe, a imajo praviloma manj težav z boleznimi, gnilobo, varojo. V Makedoniji, Črni Gori in Srbiji naj čebelje gnilobe sploh ne bilo.
Moje osebno mnenje je, da so tovrstna izobraževanja zelo koristna, vendar bi bila lahko tematika podana kratko, bolj zgoščeno, tako da bi bilo lahko več časa namenjeno pogovoru in vprašanjem.
Naj medi!
Janče Gartner
