Projekt Vesna in »Nasilje na njeni koži«
25. november velja za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki je še posebej namenjen temu, da se govori in osvešča javnost o problematiki nasilja, ki ga doživljajo ženske in dekleta
Razstava Nasilje na njeni koži
V torek je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležimo vsako leto petindvajsetega novembra. Ta dan je še posebej namenjen temu, da se govori in osvešča javnost o problematiki nasilja, ki ga doživljajo ženske in dekleta.
V Sloveniji trenutno poteka dvoletni projekt Vesna – živeti življenje
brez nasilja. Projekt poteka pod vodstvom Direktorata za družino pri
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z
uspešno kandidaturo na razpisu programa PROGRESS, so pridobili potrebna
EU sredstva za izvedbo projekta. Projekt se osredotoča na ozaveščevalne
dejavnosti ter usposabljanja za različne ciljne skupine, ki se pri
svojem delu srečujejo s področjem nasilja nad ženskami.
Projekt izvajajo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo. Kot vsebinski partnerji pa pri projektu sodelujejo tudi Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje ter Vrhovno državno tožilstvo. Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami izjemno razširjen pojav. V Sloveniji ima izkušnjo psihičnega nasilja vsaka druga ženska, medtem ko vsaka peta doživlja fizično nasilje. Nekatere razvite družbe so v določeni meri že uspele zajeziti problem, in sicer z zagotavljanjem enakosti žensk in moških ter s sistematičnim ozaveščanjem. Iz tega razloga je bil projekt VESNA zasnovan kot ciljno usmerjena dveletna nacionalna kampanja, ki bo v širšem smislu opozarjala na problematiko nasilja nad ženskami, v ožjem pa se bo osredotočala na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev), kakor tudi širše javnosti. Hkrati pa je pomemben cilj projekta tudi širjenje informacij o vrstah pomoči in njihovi dostopnosti žrtvam nasilja.
Ob tej priliki so v torek na Brdu pri Kranju svečano odprli fotografsko razstavo na temo »Nasilje na njeni koži«, ki sta jo skupaj pripravili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Fotografsko razstavo sta odprli dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve. Fotografska razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Dr. Anja Kopač Mrak je v nagovoru poudarila, da so bili zelo zadovoljni z odzivom na fotografski tečaj, saj je bila razpisana tematika nasilja nad ženskami s strokovnega vidika zelo zahtevna tudi za izkušene fotografe. Z nacionalno kampanjo Vesna pa želijo opozarjati na problematiko nasilja nad ženskami ter se osredotočiti na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja, kakor tudi potencialnih žrtev ter širše javnosti.
»Govorimo o najbolj razširjeni, a hkrati najbolj grobi kršitvi človekovih pravic. Zato sem še posebej zadovoljna, da policija sodeluje v tej kampanji, ki spodbuja nov začetek, to je začeti živeti drugače: brez nasilja, brez teptanja dostojanstva.« S temi besedami je začela svoj nagovor ministrica za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar. Pri tem je še dodala, da kar četrtina Evropejk doživi nasilje v družini. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je nasilno ravnanje s strani njihovega intimnega partnerja ali bivšega zakonca.
Po statističnih podatkih v Evropi vsak dan za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroči moški storilec umre sedem žensk. Dom ostaja najbolj nevarno mesto za ženske, nasilni partner pa najhujši sovražnik. Ministrica je še dodala, da so v zadnjih letih bili narejeni pomembni premiki na področju prepoznave, ukrepanja in preprečevanju nasilja v družinskem okolju. Po njenih besedah, bo potrebno v prihodnje dati večji poudarek na krepitvi socialnih služb, razvijanju strokovne pomoči osebam z izkušnjo nasilja in storilcem takega dejanja.
Prisotne je pozdravil še Tim Walsh, prokurist Steklarne Rogaška, ki je prispevala prvo nagrado na fotografskem tečaju.
Na natečaju je sodelovalo skupno 145 fotografij izmed katerih so jih za razstavo izbrali nekaj več kot dvajset. Prvo nagrado je prejela Neja Hrovat iz Žužemberka, drugo Luka Rebol iz Maribora, tretja nagrada pa je šla v roke Julije Černe iz Nove Gorice.
V komisiji za izbor najboljših fotografij in fotografij, ki so bile uvrščene na razstavo so sodelovali:
Skozi leta ugotavlja, da se več govori o nasilju in je zato več prijav. Hkrati pa so prijave nasilja hitrejše kot včasih. Težko pa je govoriti o tem ali je nasilja danes več ali manj kot ga je bilo včasih. Pojavljajo pa se nove oblike nasilja, kot je na primer etično ali versko nasilje. Opogumili pa so se tudi starostniki in začeli prijavljati nasilje. Žal ugotavljajo, da tudi starši prijavljajo svoje lastne otroke zaradi nasilja. Tako imajo tudi primere, ko imajo že 16-letniki izrečeno prepoved približevanja svojim lastnim staršem.
Vse žrtve nasilja poziva, da takoj naredijo prijavo, ko se slednje zgodi. Težavo vidi v tem, da gre za »prefinjene« oblike nasilja, za stopnjevano nasilje, za izolacijo žrtev in zaradi tega se nasilje razvija in traja veliko časa preden preide v skrajnost in ga žrtev dejansko prijavi.
Nadalje pove, da se »naučeni« oz. doživeti vzorci nasilja kasneje lahko prenašajo tudi naprej iz močnejšega na slabega oz. iz storilca na žrtev. To pomeni, da lahko zlorabljena oseba na nezavedni ravni privzame te vzorce obnašanja in nato še sama postane nasilna do nekoga tretjega.
Problem vidi tudi v tem, da se alkoholiziranost storilca v primeru nasilja, obravnava kot olajševalna okoliščina. V družbeni zavesti je normalno, da ne smeš piti, ko greš za volan. Po drugi strani pa družba še ni dovolj zrela, da bi dojela, da bi moglo enako veljati tudi v primerih nasilja. Žal raziskave kažejo, da se lahko zaradi poslabšanja finančnega stanja do trideset odstotkov poveča možnost izbruha nasilja.
V prihodnje želijo delovati predvsem v smeri zagotovitve ustreznih pravnih podlag s spremembami zakonodaje, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in osveščanju vseh vpletenih v nasilje, kakor tudi širše javnosti. Žrtvam predlaga, da se čim bolje informirajo in si poiščejo čim več koristnih informacij, tudi na spletu.
Projekt izvajajo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve – Policijo. Kot vsebinski partnerji pa pri projektu sodelujejo tudi Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje ter Vrhovno državno tožilstvo. Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami izjemno razširjen pojav. V Sloveniji ima izkušnjo psihičnega nasilja vsaka druga ženska, medtem ko vsaka peta doživlja fizično nasilje. Nekatere razvite družbe so v določeni meri že uspele zajeziti problem, in sicer z zagotavljanjem enakosti žensk in moških ter s sistematičnim ozaveščanjem. Iz tega razloga je bil projekt VESNA zasnovan kot ciljno usmerjena dveletna nacionalna kampanja, ki bo v širšem smislu opozarjala na problematiko nasilja nad ženskami, v ožjem pa se bo osredotočala na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev), kakor tudi širše javnosti. Hkrati pa je pomemben cilj projekta tudi širjenje informacij o vrstah pomoči in njihovi dostopnosti žrtvam nasilja.
Ob tej priliki so v torek na Brdu pri Kranju svečano odprli fotografsko razstavo na temo »Nasilje na njeni koži«, ki sta jo skupaj pripravili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Fotografsko razstavo sta odprli dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve. Fotografska razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Dr. Anja Kopač Mrak je v nagovoru poudarila, da so bili zelo zadovoljni z odzivom na fotografski tečaj, saj je bila razpisana tematika nasilja nad ženskami s strokovnega vidika zelo zahtevna tudi za izkušene fotografe. Z nacionalno kampanjo Vesna pa želijo opozarjati na problematiko nasilja nad ženskami ter se osredotočiti na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja, kakor tudi potencialnih žrtev ter širše javnosti.
»Govorimo o najbolj razširjeni, a hkrati najbolj grobi kršitvi človekovih pravic. Zato sem še posebej zadovoljna, da policija sodeluje v tej kampanji, ki spodbuja nov začetek, to je začeti živeti drugače: brez nasilja, brez teptanja dostojanstva.« S temi besedami je začela svoj nagovor ministrica za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar. Pri tem je še dodala, da kar četrtina Evropejk doživi nasilje v družini. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je nasilno ravnanje s strani njihovega intimnega partnerja ali bivšega zakonca.
Po statističnih podatkih v Evropi vsak dan za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroči moški storilec umre sedem žensk. Dom ostaja najbolj nevarno mesto za ženske, nasilni partner pa najhujši sovražnik. Ministrica je še dodala, da so v zadnjih letih bili narejeni pomembni premiki na področju prepoznave, ukrepanja in preprečevanju nasilja v družinskem okolju. Po njenih besedah, bo potrebno v prihodnje dati večji poudarek na krepitvi socialnih služb, razvijanju strokovne pomoči osebam z izkušnjo nasilja in storilcem takega dejanja.
Prisotne je pozdravil še Tim Walsh, prokurist Steklarne Rogaška, ki je prispevala prvo nagrado na fotografskem tečaju.
Na natečaju je sodelovalo skupno 145 fotografij izmed katerih so jih za razstavo izbrali nekaj več kot dvajset. Prvo nagrado je prejela Neja Hrovat iz Žužemberka, drugo Luka Rebol iz Maribora, tretja nagrada pa je šla v roke Julije Černe iz Nove Gorice.
V komisiji za izbor najboljših fotografij in fotografij, ki so bile uvrščene na razstavo so sodelovali:
- Lea Javornik Novak, MDDSZ, predsednica
- Branimir Ritonja, MNZ - Policija, član
- Matjaž Corel, MNZ - Policija, član
- Majda Potrata, DZ RS, članica
- Matej Družnik, Delo d.d., član
25.11.2014 – 05.12.2014 Hotel Brdo, Brdo pri KRANJUOb tej priložnosti smo se pogovarjali še z Nežo Miklič vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave. Njihovo področje dela obsega obravnavo nasilja v družini in zlorabe otrok v najhujših oblikah. Skozi sedemnajst let svojega dela ugotavlja, da je nasilje zelo prisotno in da jo vedno znova šokira dejstvo, da človeška domišljija nima meja. Žal pri svojem delu ugotavljajo, da lahko nasilna dejanja drugih nekaterim osebam namesto v opomin služijo, kot vir njihovih lastnih nasilnih dejanj.
05.12.2014 – 05.01.2015 MNZ, Štefanova, LJUBLJANA
05.01.2015 – 25.01.2015 Mercator center LJUBLJANA
26.01.2015 – 08.02.2015 Mercator center MARIBOR - Tabor
09.02.2015 – 22.02.2015 CSD KRŠKO
23.02.2015 – 08.03.2015 Mercator center CELJE
09.03.2015 – 22.03.2015 Mercator center VELENJE
13.04.2015 – 26.04.2015 Mercator center SLOVENJ GRADEC
28.04.2015 – 10.05.2015 Mercator center NOVO MESTO - Bršljin
11.05.2015 – 24.05.2015 Mercator center KOPER
25.05.2015 – 07.06.2015 Mercator center NOVA GORICA
08.06.2015 – 21.06.2015 Mercator center KRANJ - Primskovo
22.06.2015 – 15.08.2015 Mercator center KAMNIK
Skozi leta ugotavlja, da se več govori o nasilju in je zato več prijav. Hkrati pa so prijave nasilja hitrejše kot včasih. Težko pa je govoriti o tem ali je nasilja danes več ali manj kot ga je bilo včasih. Pojavljajo pa se nove oblike nasilja, kot je na primer etično ali versko nasilje. Opogumili pa so se tudi starostniki in začeli prijavljati nasilje. Žal ugotavljajo, da tudi starši prijavljajo svoje lastne otroke zaradi nasilja. Tako imajo tudi primere, ko imajo že 16-letniki izrečeno prepoved približevanja svojim lastnim staršem.
Vse žrtve nasilja poziva, da takoj naredijo prijavo, ko se slednje zgodi. Težavo vidi v tem, da gre za »prefinjene« oblike nasilja, za stopnjevano nasilje, za izolacijo žrtev in zaradi tega se nasilje razvija in traja veliko časa preden preide v skrajnost in ga žrtev dejansko prijavi.
Nadalje pove, da se »naučeni« oz. doživeti vzorci nasilja kasneje lahko prenašajo tudi naprej iz močnejšega na slabega oz. iz storilca na žrtev. To pomeni, da lahko zlorabljena oseba na nezavedni ravni privzame te vzorce obnašanja in nato še sama postane nasilna do nekoga tretjega.
Problem vidi tudi v tem, da se alkoholiziranost storilca v primeru nasilja, obravnava kot olajševalna okoliščina. V družbeni zavesti je normalno, da ne smeš piti, ko greš za volan. Po drugi strani pa družba še ni dovolj zrela, da bi dojela, da bi moglo enako veljati tudi v primerih nasilja. Žal raziskave kažejo, da se lahko zaradi poslabšanja finančnega stanja do trideset odstotkov poveča možnost izbruha nasilja.
V prihodnje želijo delovati predvsem v smeri zagotovitve ustreznih pravnih podlag s spremembami zakonodaje, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in osveščanju vseh vpletenih v nasilje, kakor tudi širše javnosti. Žrtvam predlaga, da se čim bolje informirajo in si poiščejo čim več koristnih informacij, tudi na spletu.
