Mlekarska kriza tudi v Pomurju
Mlekarska kriza tudi v Pomurju
Velike trgovske hiše ponujajo mlečne
izdelke tujih proizvajalcev po cenah, ki so nižje od proizvodnih
stroškov, opozarjajo v Pomurju.
Odkupne cene mleka so iz meseca v mesec nižje, krizi pa ni videti izhoda - temu problemu so največ časa posvetili tudi na minuli seji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Območne enote Murska Sobota. "Pomurske mlekarne ne nižajo cene mleka, ceno mleka niža trg," je zbranim članom sveta soboške zbornice povedala direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič. Glavni krivec, pravi Hlebičeva, so velike trgovske hiše, prav tako diskonti, ki vabijo k nakupu mlečnih izdelkov iz drugih evropskih držav, ki so cenejši od proizvodnih stroškov.
Odkupne cene mleka so iz meseca v mesec nižje, krizi pa ni videti izhoda - temu problemu so največ časa posvetili tudi na minuli seji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Območne enote Murska Sobota. "Pomurske mlekarne ne nižajo cene mleka, ceno mleka niža trg," je zbranim članom sveta soboške zbornice povedala direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič. Glavni krivec, pravi Hlebičeva, so velike trgovske hiše, prav tako diskonti, ki vabijo k nakupu mlečnih izdelkov iz drugih evropskih držav, ki so cenejši od proizvodnih stroškov.
Tujci presežke prodajajo v Sloveniji
"Če vemo, da je strošek mleka v strukturi stroškov 54 odstotkov, potem je jasno, da mlekarna z neko ceno težko zdrži in smo se primorani prilagajati trgu," je nadaljevala direktorica Pomurskih mlekarn, ki je proti drastičnemu znižanju odkupne cene mleka. Navedla je podatek, da se v Nemčiji odkupna cena mleka giblje med 22 in 25 centi za liter, ob tem pa proizvedejo Nemci, prav tako pa Francozi in Nizozemci, veliko več mleka, kot ga potrošijo. Presežke nato po znižanih cenah prodajajo tudi v Sloveniji. "Kako dolgo bo to trajalo, ne vem. Sledili bomo cenam, vendar z dvomesečnim zamikom. S tako ceno, kot smo jo imeli pred koncem leta, mlekarna ne more vzdržati," je povedala Hlebičeva, ki sedanje odkupne mleka ni želela zaupati. "V Pomurskih mlekarnah smo zavzeli stališče, da bomo vsem tistim, ki so nam v hudih, težkih časih leta 2007 stali ob strani, do zadnjega zagotavljali najvišjo možno ceno, vse ostalo bomo pač kupovali po cenah, ki veljajo na trgu. Žal," je nadaljevala Hlebičeva.
Neuradno smo od kmetov izvedeli, da Pomurske mlekarne mleko odkupujejo od kmetov za okrog 30 centov za liter. V Pomurskih mlekarnah se bodo s pogodbenimi proizvajalci mleka na podlagi trimesečnih simulacij dogovarjali za ceno in skušali najti pravo rešitev. "Trudili se bomo maksimalno, dokler bo pač mogoče, da bomo ta pritisk vzdržali, kako dolgo pa, tudi jaz težko povem," ni velikega optimizma kazala Hlebičeva.
Pritisk Italije za višje kvote
Da povpraševanja po slovenskem mleku ni več, je po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cirila Smrkolja kriva politika Evropske unije (EU). "Problem se je pričel, ko je italijanska politika pritisnila, da se poveča njihova nacionalna kvota proizvodnje mleka," je povedal Smrkolj in dodal, da so si Italijani izborili pridelavo dodatnih pet odstotkov mleka letno, preostalim članicam EU pa se kvota letno dvigne le za odstotek. Med glavne krivce za nastalo situacijo je Smrkolj obtožil evropsko komisarko za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. "Ona je, vede ali ne vede, to težko presojam, povzročila to krizo. Morala bo vrniti izhodišča nacionalnih kvot na prejšnje stanje in z interventnimi sredstvi sanirati nastalo situacijo," napoveduje Smrkolj, ki je pomurske kmete obvesti, da se 12. marca ob obisku evropske kmetijske komisarke v Pragi pripravlja protestni shod, s katerim bodo nevladne organizacije opozorile na težave kmetov. Kot pomoč kmetu KGZS razmišlja o javni zahtevi, da bi se v interesu slovenskega kmeta in slovenskega potrošnika v trgovinah posebej oblikovale police s slovenskimi in police z izdelki iz drugih evropskih držav. "Ob tem bi morali pozvati slovenske potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke. Drugega izhoda iz krize ne vidim," je dodal Smrkolj.
Upor politiki, če ne bo pomoči
"Trgovci nas ropajo," je prepričan predsednik Pomurske mlekarske zadruge Stanko Glavač, ki je navedel podatek, da znaša delež trgovcev pri ceni mleka 60 odstotkov, prav tako s podaljševanjem plačilnih rokov še dodatno siromašijo mlekarne in s tem tudi kmeta. Glavač se je spraševal, kaj naj kmetje s tržnimi in tehnološkimi presežki, obenem pa izrazil zaskrbljenost, da kmetijskih površin za širjenje kmetij v Pomurju ni. Jožef Bračko, predsednik Govedorejskega društva Gornja Radgona, je napovedal, da se bodo kmetje skupaj z mlekarsko industrijo in sindikatom uprli slovenski politiki, če ne bo ustrezne pomoči.
"Če vemo, da je strošek mleka v strukturi stroškov 54 odstotkov, potem je jasno, da mlekarna z neko ceno težko zdrži in smo se primorani prilagajati trgu," je nadaljevala direktorica Pomurskih mlekarn, ki je proti drastičnemu znižanju odkupne cene mleka. Navedla je podatek, da se v Nemčiji odkupna cena mleka giblje med 22 in 25 centi za liter, ob tem pa proizvedejo Nemci, prav tako pa Francozi in Nizozemci, veliko več mleka, kot ga potrošijo. Presežke nato po znižanih cenah prodajajo tudi v Sloveniji. "Kako dolgo bo to trajalo, ne vem. Sledili bomo cenam, vendar z dvomesečnim zamikom. S tako ceno, kot smo jo imeli pred koncem leta, mlekarna ne more vzdržati," je povedala Hlebičeva, ki sedanje odkupne mleka ni želela zaupati. "V Pomurskih mlekarnah smo zavzeli stališče, da bomo vsem tistim, ki so nam v hudih, težkih časih leta 2007 stali ob strani, do zadnjega zagotavljali najvišjo možno ceno, vse ostalo bomo pač kupovali po cenah, ki veljajo na trgu. Žal," je nadaljevala Hlebičeva.
Neuradno smo od kmetov izvedeli, da Pomurske mlekarne mleko odkupujejo od kmetov za okrog 30 centov za liter. V Pomurskih mlekarnah se bodo s pogodbenimi proizvajalci mleka na podlagi trimesečnih simulacij dogovarjali za ceno in skušali najti pravo rešitev. "Trudili se bomo maksimalno, dokler bo pač mogoče, da bomo ta pritisk vzdržali, kako dolgo pa, tudi jaz težko povem," ni velikega optimizma kazala Hlebičeva.
Pritisk Italije za višje kvote
Da povpraševanja po slovenskem mleku ni več, je po mnenju predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cirila Smrkolja kriva politika Evropske unije (EU). "Problem se je pričel, ko je italijanska politika pritisnila, da se poveča njihova nacionalna kvota proizvodnje mleka," je povedal Smrkolj in dodal, da so si Italijani izborili pridelavo dodatnih pet odstotkov mleka letno, preostalim članicam EU pa se kvota letno dvigne le za odstotek. Med glavne krivce za nastalo situacijo je Smrkolj obtožil evropsko komisarko za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. "Ona je, vede ali ne vede, to težko presojam, povzročila to krizo. Morala bo vrniti izhodišča nacionalnih kvot na prejšnje stanje in z interventnimi sredstvi sanirati nastalo situacijo," napoveduje Smrkolj, ki je pomurske kmete obvesti, da se 12. marca ob obisku evropske kmetijske komisarke v Pragi pripravlja protestni shod, s katerim bodo nevladne organizacije opozorile na težave kmetov. Kot pomoč kmetu KGZS razmišlja o javni zahtevi, da bi se v interesu slovenskega kmeta in slovenskega potrošnika v trgovinah posebej oblikovale police s slovenskimi in police z izdelki iz drugih evropskih držav. "Ob tem bi morali pozvati slovenske potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke. Drugega izhoda iz krize ne vidim," je dodal Smrkolj.
Upor politiki, če ne bo pomoči
"Trgovci nas ropajo," je prepričan predsednik Pomurske mlekarske zadruge Stanko Glavač, ki je navedel podatek, da znaša delež trgovcev pri ceni mleka 60 odstotkov, prav tako s podaljševanjem plačilnih rokov še dodatno siromašijo mlekarne in s tem tudi kmeta. Glavač se je spraševal, kaj naj kmetje s tržnimi in tehnološkimi presežki, obenem pa izrazil zaskrbljenost, da kmetijskih površin za širjenje kmetij v Pomurju ni. Jožef Bračko, predsednik Govedorejskega društva Gornja Radgona, je napovedal, da se bodo kmetje skupaj z mlekarsko industrijo in sindikatom uprli slovenski politiki, če ne bo ustrezne pomoči.
