Premiera filma Prleške Atene pri Sv. Juriju ob Ščavnici

S slovesnostjo ob kulturnem prazniku so počastili 110 let rojstva akademika Bratka Krefta

Branko Košti, torek, 10. februar 2015 ob 18:28
Premiera filma Prleške Atene

Premiera filma Prleške Atene

Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici je ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 8. februarja, v Kulturnem in upravnem središču Svetu Jurij ob Ščavnici, pripravilo proslavo z naslovom Prleške Atene, katero so posvetili 110-letnici rojstva akademika dr. Bratka Krefta. Hkrati so se spomnili velikih mož, kateri so bili v tem skrajno vzhodnem delu Prlekije bodisi rojeni ali pa so tukaj preživeli del svojega življenja, s svojim življenjskim delom pa ime fare, današnje Občine, naredili prepoznavno v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru. Njim v čast, v spomin in v zahvalo, je bil premierno predvajan dokumentarni film z naslovom Prleške Atene, avtorjev Franca Čuša in Ludvika Rogana.

Uvodoma je zbrane občane, ustvarjalce filma in avtorje prispevkov v filmu, pozdravil župan Občine Sv. Jurij Miroslav Petrovič, za njimi je nastopil slavnostni govornik dr. Miran Puconja, avtor knjige Slovenska kmečka kultura in, med drugim, povedal: »Če skušamo utemeljiti temeljne vzgibe, ki so pogojili svojevrsten intelektualni nastop svetojurjevških akademikov, če torej določamo psihološko genezo tega silovitega, miselnega, etičnega, socialnega, političnega, znanstvenega in umetniškega vzgona, potem ne moremo mimo temeljne bivanjske navdihovalke tega fenomena, namreč zemlje
V kulturnem programu pa so zapeli člani Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave.

V predstavitveni zloženki dvainštiridesetminutnega dokumentarnega filma Prleške Atene, kateri se je odvrtel v nadaljevanju slovesnosti, so ustvarjalci zapisali:
Le Bog ve, katere so neštete določnice – zgodovinske, kulturne, verske, socialne, geopolitične, krajinske, podnebne, morda tudi genetske, ki so se prepletle tako, da so naredile Slovenske gorice med Muro in Dravo, posebej še njihov vzhodni del, znan kot Prlekija, za nekakšne »slovenske Atene«. V Prlekiji je občina oziroma fara, iz katere prihaja še posebej veliko znamenitih Slovencev – Prlekov in v tem primeru morda še ljubi Bog ne ve, zakaj je temu tako. To je Sveti Jurij ob Ščavnici, »Atene v slovenskih Atenah oziroma Prleške Atene«.

Današnja občina Sveti Jurij ob Ščavnici je bila ustanovljena leta 1994 in leži v SV delu Slovenije, na obrobju Slovenskih goric, kjer se na zahodu vinorodni griči spuščajo v dolino reke Ščavnice, rodovitna polja ob regulirani strugi pa na vzhodu počasi prehajajo v Panonsko nižino. Približno 3000 prebivalcev živi v 27 vaseh, ki se razprostirajo na 51 km2. Po večini kmečko prebivalstvo se v nižinskem delu ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu pa z vinogradništvom in sadjarstvom. Industrije v občini ni, nekaj občanov je samozaposlenih, ostali pa so zaposleni pri domačih samostojnih podjetnikih ali v okoliških večjih krajih. V zadnjih letih se je začel poudarjati pomen turizma, v naših krajih je narava še neokrnjena, saj je ni onesnaževala industrija, pa tudi kmetijstvo, predvsem v gričevnatem delu ni bilo nikdar tako intenzivno kot drugje. Zgodovinski razvoj na obrobju slovenskega narodnega prostora je ustvaril bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino, ki ponuja obiskovalcem učno uro iz slovenske zgodovine.

Občina, znana po prijaznih in pridnih ljudeh, trdnih kmetijah, urejenih vinogradih, je danes vsekakor najbolj poznana širši slovenski javnosti po znanih rojakih, ki so ime domačega kraja ponesli daleč naokrog in so pomembno soustvarjali zgodovino slovenskega naroda. V filmu »Prleške Atene« so posebej podrobno predstavljeni duhovnik, urednik in najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici 20. stoletja dr. Anton Korošec, pripovednik, publicist in delavski aktivist Ivan Vuk Starogorski, pesnik, pisatelj in eden izmed voditeljev OF Edvard Kocbek, dramatik, režiser, gledališki in slovstveni zgodovinar akademik dr. Bratko Kreft, naslovni škof in pisec številnih znanstvenih del dr. Vekoslav Grmič.

Vsebino filma so s svojimi prispevki obogatili:
  • dr. Feliks Bister, avtor knjige Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju
  • dr. Lev Kreft, sin akademika dr. Bratka Krefta
  • Miroslav Slana Miros, avtor knjige Boljševik Starogorski
  • dr. Srečko Reher, urednik večih knjig zbranih prispevkov dr. Vekoslava Grmiča
  • akademik Boris Pahor, avtor knjige Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, in častni občan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
  • dr. Miran Puconja, avtor knjige Slovenska kmečka kultura
  • Franc Čuš, soavtor filma,
nastopajo pa še učenke in učenci OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, amaterski igralec Boris Kovačič, Kulturno društvo ljudskih pevk Sv. Jurij ob Ščavnici, uporabljeni pa so filmski prispevki Arhiva republike Slovenije, Pokrajinskega arhiva Maribor in Studia Legen.

PRI SVETEM JURIJU OB ŠČAVNICI SO SE RODILI OZIROMA PREŽIVELI DEL SVOJEGA ŽIVLJENJA:
  • Ivan Vrabl (1695–1764), rojen pri Svetem Juriju ob Ščavnici, prvi znani učitelj pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je obenem opravljal tudi naloge cerkovnika.
  • Jožef Štuhec (1777–1821), rojen v Stanetincih, ljudski pesnik in skladatelj.
  • Koloman Kvas (1790–1867), rojen v Rožičkem Vrhu, prvi profesor slovenščine na graškem vseučilišču.
  • Jakob Košar (1814–1846), rojen v Slaptincih, pesnik, duhovnik in narodni delavec v Gradcu.
  • Davorin Trstenjak (1817–1890), rojen v Kraljevcih, narodni buditelj, pesnik, pripovednik, zagovornik panslavizma – vseslovanskega povezovanja, ustanovitelj in prvi predsednik Društva slovenskih pisateljev.
  • Anton Kupljen (1841–1902), rojen v Žihlavi, zbiralec ljudskega blaga in gospodarski publicist.
  • Martin Jurkovič (1847–1926), rojen v Kraljevcih, nabožni pisatelj.
  • Jernej Košar (1848–1930), rojen na Jamni, slikar samouk in društveni delavec.
  • Jakob Ploj (1850–1944), rojen v Grabonošu, narodnopolitični delavec in finančni strokovnjak.
  • Mijo Vamberger (1851–1930), rojen v Dragotincih, strokovni publicist in stenograf.
  • Jožef Lasbacher (1853–1889), rojen v Terbegovcih, jezikoslovec in pisec filozofskih knjig.
  • Klara Suhač Bonaventura (1853–1891), rojena na Jamni, pesnica in pedagoška pisateljica.
  • Anton Brumen (1857–1930), rojen v Biserjanah, publicist, borec za pravice štajerskih Slovencev.
  • Jakob Svetonja (dr. Jakobovič), rojen na Blagušu, podpornik ljudskega slovstva.
  • Karol Grossmann (1864–1929), rojen v Drakovcih (v sosednji občini Ljutomer), osnovno šolo je obiskoval pri Svetem Juriju ob Ščavnici, odvetnik, fotograf in avtor prvega filmskega zapisa na Slovenskem.
  • Jakob Žmavc (1867–1950), rojen v Rožičkem Vrhu, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega profesorskega društva.
  • Fran Ilešič (1871–1942), rojen v Brezju, literarni zgodovinar, urednik, zagovornik slovensko-hrvaškega jezikovnega zbližanja, t. i. novoilirec.
  • Anton Korošec (1872–1940), rojen v Biserjanah, vodilni politik katoliške stranke na Štajerskem v času avstro-ogrske monarhije in vodilni slovenski politik v času med obema svetovnima vojnama, leta 1928 je postal tudi predsednik takratne jugoslovanske vlade.
  • Edvard Vaupotič (1881–1953), rojen pri Svetem Juriju ob Ščavnici, bil je eden najtesnejših sodelavcev generala Rudolfa Maistra v prelomnih dogodkih leta 1918/19, ko so potekali boji za Severno mejo.
  • Franc Čuček (1882–1969), rojen v Kutincih, eden najpomembnejših industrialcev na Ptujskem polju, lastnik več tovarn in veletrgovin z vinom.
  • Ivan Vuk Starogorski (1882–1939), rojen na Ženiku (takrat Sovjak), pripovednik, potopisec, publicist, prevajalec.
  • Anton Štuhec (1884–1948), rojen na Blagušu, avtor strokovnih knjig.
  • Franc Košar (1884–1952), rojen v Slaptincih, slikar, predvsem dober portretist.
  • Edvard Kocbek (1904–1981), rojen pri Svetem Juriju ob Ščavnici, pesnik, pisatelj in politik.
  • Bratko Kreft (1905–1996), rojen v Mariboru, pripovednik, dramatik, režiser, gledališki in slovstveni zgodovinar, esejist in publicist.
  • Ivan Kreft (1906–1985), rojen v Gornji Radgoni, družbenopolitični delavec in publicist.
  • Vekoslav Grmič (1923–2005), rojen v Dragotincih, naslovni škof v Mariboru, rektor mariborskega bogoslovja in pisec številnih del.
  • Viktor Vrbnjak (1934–2005), rojen v Seliščih, zgodovinar, arhivist, avtor številnih del z zgodovinsko tematiko.


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Kultura in izobraževanje

130 let PGD Cezanjevci, foto: Občina Ljutomer

130 let PGD Cezanjevci

sreda, 19. junij 2024 ob 09:44
Odkritje spominske plošče Josipa Murse

Letos mineva 160 let od rojstva Josipa Murse

sreda, 19. junij 2024 ob 08:39