Prlekijo je ponovno zajela rokometna evforija, predvsem ormoški del, kjer je rokomet doma že od nekdaj. Po lanskem uspehu članske rokometne reprezentance, ko je bronasta medalja s svetovnega prvenstva šla tudi v Prlekijo, so tokrat za velik in zgodovinski uspeh poskrbeli mladi rokometaši na čelu z najobetavnejšo ormoško generacijo, ki so v Celju osvojili naslov evropskega prvaka. Del te generacije je tudi Miha Kavčič iz Vitana pri Kogu, kateremu so domači, sorodniki, vaščani, gasilci ...
Športna zveza Ljutomer je v nedeljo, 29. julija, pripravila VII. kopališke igre Lotmerk na vodi, ki so se v sklopu praznika Občine Ljutomer odvijale na letnem kopališču v Ljutomeru. Zbralo se je 14 ekip do 15 let s po dvema tekmovalcema, tekmovali pa so v štirih zabavnih igrah v in ob bazenu.Tekmovale so ekipe Ljubljanske žabe, Boston, Bliska, Pristavca, Bratronca, Torič, Strela, Šrolova, Lolek in Bolek, Zmagovalca, Delfina, Morski pes, Nemo in Savi.
Za konec Ormoškega poletja je na grajskem dvorišču potekala OFAKuhja v izvedbi Kluba ormoških študentov ter s tem tudi otvoritev festivala OFAK - zabava, šport in kultura, kateremu se je lansko leto pridružila tudi kulinarika. OFAKuhja je postregla z domačimi jedmi lokalnih gostincev in odlično vinsko kapljico okoliških vinarjev.Tokrat smo poleg hrane lahko uživali tudi ob glasbi odlične slovenske glasbenice Neže Buh - Neishe.
Sončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomo ...
V soboto, 28. julija, so v Hermancih, na meji med Ljutomerom in Ormožem, ponovno postavili največji klopotec na svetu, ki ga Stanko Habjanič iz Kajžarja s pomočjo gasilcev postavlja od leta 2010. V začetku leta 2016 je Stanko prejel tudi certifikat in potrdilo, da je bil klopotec tudi uradno potrjen kot največji klopotec na svetu in vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Klopotec ima premer vetrnic 20,58 metra, cel pa tehta skoraj eno tono.
V soboto, 28. julija, v Hermancih, na meji med Ljutomerom in Ormožem, poteka že deveto postavljanje največjega klopotca na svetu, ki ga Stanko Habjanič iz Kajžarja s pomočjo gasilcev postavlja od leta 2010. V začetku leta 2016 je Stanko prejel tudi certifikat in potrdilo, da je bil klopotec tudi uradno potrjen kot največji klopotec na svetu in vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Klopotec ima premer vetrnic 20,58 metra, cel pa tehta skoraj eno tono.
Preteklo soboto, 21. julija, se je z zbiranjem pri Etnološkem – tehničnem muzeju v Bolehnečicih, pričelo že 14. celodnevno druženje ljubiteljev starodobnih vozil. Organizatorji, Društvo Oldtimer Stara Gora, so v prijavni obrazec vpisali kar 135 starodobnih vozil (osebnih avtomobilov, motorjev, motorjev - prikoličarjev in mopedov), s kazerimi se je na zbirno mesto pripeljalo okrog 180 udeležencev.
Od 28. julija do 5. avgusta bo Občina Ljutomer spet praznovala. V sredo, 25. julija, so v županatu Mestne hiše v Ljutomeru tako predstavili dogodke, ki se bodo odvijali v sklopu 62. praznika Občine Ljutomer. O dogodkih so spregovorili županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba in organizatorji posameznih dogodkov.Celoten program si lahko ogledate spodaj.
Največja panonska vas Odranci je znana po pridelovanju ajdove in prosene kaše, katero so Odrančani pridelovali za svoje preživetje in za prodajo na sejmih po Sloveniji in v sosednji državi Hrvatski, predvsem na sejmih v Medžimurju v Čakovcu in Varaždinu. V okviru 24. Ajdove noči v Odrancih je v organizaciji Občine Odranci, Nogometnega kluba Odranci in odbora za družbene dejavnosti, ki deluje pri občinskem svetu občine Odranci, v soboto, 14. julija v Športnem centru potekalo kuhanje ...
Priljubljena zabavna prireditev karaoke v okviru »DOSOR-jeve Vetrnice« je 23. julija zvečer bila v znamenju citer. Kot pravo ljudsko glasbilo so citre razširjene po vseh alpskih deželah, torej tudi v Sloveniji. Glasbeni strokovnjaki menijo, da bi naj citre nekoč bile doma skoraj na vsaki slovenski domačiji, še zlasti na podeželju, ker so se izdelovale doma. V svetu je najbolj znana melodija citer iz filma »Tretji človek«, po Sloveniji pa glasba citer iz filma ...