Pa smo jo dočakali. Drugačno, svežo, polno vitaminov in mineralov - živo solato. Minulo nedeljo se je na slovenskih trgovskih policah predstavila pod znamko ŽIVA in bo odslej potrošnikom na voljo 365 dni na leto; kmalu ji bo sledila še znamka SVEŽA.

Mlada ekipa KMG PanOrganic iz Ljutomera jo prideluje v 1,1 hektarja velikem rastlinjaku na naravi prijazen način, kjer sledijo modernim trendom in standardom pridelave. Gre namreč za brezpesticidno pridelavo, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pri kateri se ne ustvarja odpadnih voda, kar daje živi solati posebno vrednost. Njena posebnost je tudi to, da se prodaja skupaj s koreninami, ki omogočajo, da k potrošnikom pride z vsemi hranili, sveža, hrustljava in okusna. Večmilijonski projekt je zagotovil službo osmim Pomurcem in bo konkretno povišal stopnjo slovenske samooskrbe s solato.

Pridelava zelenjave 365 dni na leto
Projekt je izvedlo Kmetijsko gospodarstvo PanOrganic iz Ljutomera, katerega lastnik in ustanovitelj je 30-letni Mario Kurtovič, ki ima okrog sebe zbrano ekipo mladih, kreativnih ljudi, ki so strokovnjaki na področju tehnologije, agronomije, marketinga in prodaje. Po uspehih z znamkami Česnek, Svet borovnic, Goji in Fižolček na trg lansira novo znamko ŽIVA, ki predstavlja svež veter na področju slovenske pridelave hrane, ki je od 10. oktobra dalje na voljo v trgovinah Mercator. Že v letu 2016 je načrtovano dva-hektarsko širjenje, saj se prodaja širi tudi izven slovenskih meja - v Avstrijo. Kmalu se bo znamki ŽIVA na trgovskih policah pridružila še znamka SVEŽA, pod katero se bo prodajala narezana solata.

V rastlinjaku z najsodobnejšo tehnologijo (NFT sistem pridelave po načelu hidroponske tehnologije) so ustvarili neke vrste hišo zelenjave, saj bodo 365 dni na leto pridelovali solato, zelišča, motovilec in jagode. Gre za korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti predno pride do potrošnika, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 % vseh hranilnih snovi.

Pridelava strogo izključuje uporabo pesticidov in gensko spremenjenih semen
KMG PanOrganic je ekološko orientirana kmetija, ki išče naravi najbolj prijazne sisteme. Sama pridelava je zato moderna in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov in gensko spremenjenih semen, pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 % vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo. Nizek je tudi ogljični odtis, saj se za transport solate slovenskim trgovinam prevozi le nekaj sto kilometrov in ne na tisoče, kot za solato iz tujine.

Med solatami bodo na voljo rdeča in zelena Salanova® (mehka solata), rdeča in zelena kristalka ter unikatna ponudba na slovenskem trgu - salatrio in saladuo, mešanica dveh oziroma treh vrst solat, ki ustvarjajo pisan, hranljiv krožnik, poln vitaminov in okusa. Med zelišči, ki so nepogrešljiva sestavina moderne kuhinje in zdrave prehrane, boste lahko našli drobnjak, baziliko, koriander ter kodrasti in navaden peteršilj. Obstoječim sortam bodo postopoma dodajali nove, da bo izbira za slovenskega potrošnika res velika.

Z različnimi solatami in zelišči si lahko ustvarite svež in barvit vrt kar na okenski polički po lastni izbiri (in to kar 365 dni/leto) in utrgate toliko solatnih/zeliščnih listov, kot jih trenutno potrebujete. Lahko porabite le polovico, preostanek pa postavite v lonček z nekaj vode, da solata ostaja sveža in okusna še naprej, vse dokler ne odrežete njenega zadnjega lista.

KMG PanOrganic, stari znanec slovenskih potrošnikov
KMG PanOrganic se od leta 2011 razvija v vodilno kmetijsko gospodarstvo na področju pridelave svežih in visoko kvalitetnih pridelkov. Slovenskim potrošnikom je dobro poznan, saj je v poletju 2013 na slovenskih trgovskih policah predstavil svojo prvo blagovno znamko z imenom Česnek - slovenski česen, ki je prisotna pri vseh večjih slovenskih trgovcih (Mercator, Spar, Lidl, Hofer, Tuš). V lanskem letu se je pridelalo okrog 90 ton slovenskega česna, ki ima certifikat Global G.A.P. in integrirana pridelava.

Za znamko Česnek je sledila blagovna znamka Goji - sadni namaz iz ekoloških goji jagod, ki ima ekološki certifikat. Gre za t.i. supersadež s skoraj najvišjo vrednostjo antioksidantov, ki je edinstven produkt v svetovnem merilu, zato ga PanOrganic preko spletne strani www.sweet-goji.com in distributerjev prodaja tako na domačih kot tujih trgih, med drugim v Združenih Arabskih Emiratih. V letu 2013 je KMG PanOrganic posadil tudi 11.500 grmov ameriških borovnic, opremljenih s sofisticiranim namakalnim sistemom in protitočnimi mrežami. PanOrganic je borovnice uspešno lansiral na slovenski trg pod znamko Svet borovnic, ki imajo certifikat Global G.A.P. Kmalu se jim je pridružila še znamka Fižolček, pod katero se prodaja fižol češnjevec, prav tako s certifikatom Global G.A.P. in certifikatom integrirane pridelave.

Mercator s ponudbo žive zelenjave nadaljuje s podporo domačim dobaviteljem
"Solata ŽIVA predstavlja pomembno inovacijo na področju zdrave prehrane, dosega kriterije kakovosti in cenovne dostopnosti, ima potencial rasti in je prednostno namenjena domačemu trgu. Je odraz pametne in inovativne ideje mladih slovenskih podjetnikov, ki zasleduje trende sodobne in zdrave prehrane. V Mercatorju s takšnimi domačimi dobavitelji z veseljem sodelujemo, saj na ta način vztrajno prispevamo k slovenski samooskrbi in skrbimo za široko izbiro v dobro potrošnikov", je povedala Katja Kek, direktorica marketinga v Mercatorju.

Sodelovanje z družbo PanOrganic je nadaljevanje dosedanje usmerjenosti Mercatorja v podporo domačim dobaviteljem. Mercator namreč letno odkupi kar za pol milijarde evrov izdelkov in pridelkov slovenskih dobaviteljev. V Mercatorju so tako v prvi polovici letošnjega leta količinski odkup slovenskega sadja in zelenjave povečali za 8 %, medtem ko se je  ta odkup v primerjavi s prvo polovico leta 2013 povečal za kar 44 %. Delež slovenskih izdelkov v Mercatorju v prvem polletju letos 2015 predstavlja 55 % (živila in neživila) ter dve tretjini za živilske izdelke. Delež slovenskih dobaviteljev je v Mercatorju v prvem polletju 2015 tako znaša pri suhomesnatih izdelkih 90,3 %, pri svežem mesu 87,4 %; pri vodi 94,2 %; pri mleku in mlečnih izdelkih 74,5 %, oljih 62,8 % in svinjskem mesu 68,6 %.

Morda vas zanima tudi

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.