Skupna ocena škode presega 200.000 kubičnih metrov, sanacija zahtevna in dolgotrajna

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) po do zdaj zbranih podatkih s terena ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval vsaj 200.000 m³ lesne mase, kar je še enkrat več od prvih ocen iz preteklega tedna. »Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih (GGO) Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države,« je sporočil direktor ZGS Gregor Danev.

Na ZGS že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države (Bled, Kranj) skupna škoda presega 100.000 m³, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota) na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 m³ poškodovanega drevja, medtem ko so v jugovzhodnem delu države (Novo mesto, Brežice) na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah. V nekaterih območjih (Postojna, Kočevje, Kras) večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni.

Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo na ZGS.

Vetrolom močno poškodoval gozdove na zahodu in severozahodu Slovenije

Veter naj bi se popolnoma umiril šele v noči na soboto. Do takrat velja povečana previdnost, zlasti na severu in v višje ležečih območjih Slovenije.

Poškodovana območja naj pregledajo tudi lastniki gozdov

Zaradi razpršenih poškodb na ZGS sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja, ki so ga zajeli močni vetrovi, in izdati odločbe lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi oni pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe ZGS, morajo pa o pričetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, izpostavljajo na ZGS.

Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, saj so le te privlačen material za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah teden do dva kasneje, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju, poudarjajo na ZGS.

Varno delo v gozdu naj bo na prvem mestu

Prioritetno naj lastniki gozdov odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, svetujejo na ZGS, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Ob tem na ZGS znova poudarjajo, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse. »Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani,« dodaja direktor ZGS Gregor Danev.

Obiskovalcem gozda ZGS še vedno svetuje, da se izogibajo poškodovanih gozdnih predelov, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo težke poškodbe obiskovalcev. ZGS bo še naprej spremljal stanje ter lastnikom gozdov nudil strokovno podporo pri načrtovanju sanacije in nadaljnjem sonaravnem gospodarjenju z gozdovi.

Foto: Zavod za gozdove Slovenije