Kmetje zahtevajo odstop kmetijskega ministra Dejana Židana zaradi zaprtja Tovarne sladkorja Ormož

Napaka naj bi slovenske davkoplačevalce stala 8,7 milijonov evrov, ker ministrstvo ni pravočasno vložilo pritožbe na izrečeno kazen Evropske komisije zaradi nepravilnosti pri zapiranju TSO

Prlekija-on.net, četrtek, 4. februar 2016 ob 18:38
Dejan Židan

Dejan Židan

V času, ko zamujajo izplačila neposrednih plačil kmetom, je v javnost udarila informacija o še eni napaki trenutne Vlade RS. Gre za zaprtje Tovarne sladkorja Ormož (TSO) v času ministrovanja Dejana Židana, za prikrivanje njegove odgovornosti in odgovornosti njemu podrejenega generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) Benedikta Jeranka. Ta napaka naj bi slovenske davkoplačevalce stala 8,7 milijonov evrov, ker ministrstvo ni pravočasno vložilo pritožbe na izrečeno kazen Evropske komisije zaradi nepravilnosti pri zapiranju TSO.

»Kaj naj na to reče slovenski kmet in sleherni davkoplačevalec, ki mora za ministra napake odgovarjati s svojim premoženjem?« se sprašuje kmet in podpredsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Klemen Šavli ter ponuja jasen odgovor: »V SKZ pri SLS odločno nasprotujemo plačevanju kazni, ki jo je Slovenija dobila zaradi malomarnosti pristojnega ministrstva, in zahtevamo odstop kmetijskega ministra Dejana Židana!«

Kaj torej pomeni 8,7 milijonov evrov z vidika kmetijstva? Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz leta 2013 je bilo v kmetijstvu leta 2011 zaposlenih 77.986 polnih delovnih moči (PDM) s produktivnostjo 6.240 evrov. Samo ta škoda znaša toliko, kot je bruto dodana vrednost 1250 ljudi, ki delajo v kmetijstvu.

V SKZ pri SLS ob tem še poudarjajo, da vrednost kmetijstva ni samo v teh zneskih in številkah, pač pa je ogroženo tudi ohranjanje obdelanosti in poseljenosti Slovenije. Sprašujejo se, kako daleč bo še šla demagogija ministra Dejana Židana in kdo bo plačal vse njegove napake. »Kmetje, združeni v SKZ pri SLS nočemo plačevati njegovih napak, niti nočemo, da bi jih moral katerikoli davkoplačevalec,« poziva podpredsednik SKZ pri SLS Šavli.

Klemen Šavli predpostavlja, da zaradi napake ministrstva zamujajo izplačila neposrednih plačil in objava razpisov s strani ARSKTRP. Pri tem gre večinoma za sredstva, ki jih mora Republika Slovenija plačati v evropski proračun, vendar Šavli opozarja, da država teh sredstev ne dobi nazaj, če država ne izvaja dogovorjenih programov. »V SKZ pri SLS se že dolgo sprašujemo, kdaj bodo tudi ministri in vsi državni uslužbenci odgovarjali za svoje napake, tako kot navadni davkoplačevalci. Težko je strniti vse napake ter škodo, ki so jo minister in njegova ekipa povzročili slovenskemu kmetijstvu. Naj spomnim na njihove izjave o tem, da bomo lahko iz žledoloma naredili zgodbo o uspehu. Posledice žledoloma so žal vse drugo kot uspeh. Gozdove je napadel lubadar, ki zdaj pospešeno zaključuje, kar je žledolom začel,« povzema bistvene napake podpredsednik SKZ pri SLS Klemen Šavli. Ob tem pa spomni tudi na neustrezne ukrepe aktualnega Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je po njegovih besedah z vsemi svojimi neizvedljivimi ukrepi »pisan na kožo nekaj velikim podjetjem, ki bodo z njegovo pomočjo dobila bistveno več neposrednih plačil. Kmetje, ki kmetujejo v neprimerljivo slabših pogojih pa bistveno več izgubljajo.« Šavli dodaja, da bo z odločitvijo Državnega zbora RS, ki je sprejel predlog ministra Židana, gozdarsko državno podjetje imelo priložnost lastniniti slovenske državne gozdove: »V SKZ pri SLS se močno bojimo, da bo državno podjetje za gozdove prineslo le nekaj novih delovnih mest za posvečene in nič drugega. Zakaj ne damo teh gozdov deloma v upravljanje hribovskim kmetom? To bi omogočilo dodatna delovna mesta na kmetijah in pozitivno pripomoglo k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti slovenskega podeželja. Del gozdov pa bi lahko prek razpisov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) upravljali tako, da bi delo dobili domači izvajalci

Preberite več o nepravilnostih pri zapiranju ormoške tovarne sladkorja.


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Gospodarstvo