Juršovka – KS Šalinci, Krištanci, Grlava »dva svetova v isti občini«

Po otvoritvi in ogledu prometne ureditve na Juršovki sem se zamislil nad takim razlikovanjem v isti občini. Ureditev Jurševke se vidi že iz priloženih slik in drugih objav. Tako ima naselje asfaltirane cestne površine, okrašene še z dodatnimi dragimi granitnimi vložki (verjetno zaradi varnosti!), enake kocke se pojavljajo na za vozila popolnoma neprimernih krožiščih, povsod so urejeni pločniki, tudi na delih, kjer ni hiš, prav tako sodobna cestna razsvetljava. Ne najcenejše so tudi klopce ob pločnikih iz nerjavečega jekla in koši za smeti, tlakovani in označeni parkirni boksi, tlakovani otoki, ekološki otok, igrišče z modernimi igrali in urejenim prostorom za druženje. Ja, vse to in še kaj se vidi v soseski očitno nadpovprečno situiranih občanov, ki so na tak način še bolj odskočili od povprečja.

Pravo nasprotje je kraj le kakšne 4 km oddaljen od naše občinske stavbe. Zaradi gradnje železnice, kanalizacije, vodovoda in optike je bila uničena cesta (urejena tudi s samoprispevkom krajanov) po vrsti zapletov le nekako preplastena. Da je delo površno in nestrokovno izvedeno, se bo kmalu pokazalo, saj tanka plast asfalta čez uničeno podlago pač ni prava sanacija. Prve razpoke pa se že kažejo. Iz priloženih slik pa se da opaziti, da naselje ob prometni cesti, kjer se poleg osebnih ter težkih in širokih kmetijskih strojev vozijo tudi tovornjaki in avtobusi, ki sicer tu ne bi smeli biti pravilo ampak le izjema, saj je tovrstni promet prepovedan in cesta neustrezna. Le ta nima niti pločnika, ki bi zaščitil pešce in predvsem otroke. Ti šoloobvezni otroci so tudi po skoraj štiriletnem sitnarjenju le dobili avtobusna »postajališča«. Kakšno je tako postajališče se vidi na sliki: dober meter dodatnega asfalta ob cesti, le z znakom avtobusa, za sedaj še brez nadstreškov, brez talnih oznak in brez dodatnih oznak, da gre za postajališče šolarjev. Velik znak za otroke pa ima Juršovka ob slepi kratki ulici, previdevam da brez težkega prometa in le redkim osebnim. Še sreča pa je, da imamo zraven postajališča kapelo z več prostora in nadstreškom, ki le nudi varnejše zavetje devetim osnovnošolcem, ki tu vstopajo na šolski avtobus. Naselje tudi nima cestne razsvetljave in le ob jasni noči s polno luno se kaj vidi. Zares sem prepotoval kar nekaj Slovenije in sveta, a tako slabo urejenega kraja ne najdeš kar tako. Brezbrižnost občine za ta konec se zrcali tudi v skrbi za občinsko lastnino – propadajoči zadružni dom, ki je kot takšen za okolico tudi nevaren in ne le spomenik neodgovornosti. Nič boljši ni prepotrebni gasilski dom z edinim skromnim prostorom za sestankovanje in druženje občanov treh naselij.

Sicer pa bom šel na »Javno razpravo v okviru prenove Celostne prometne strategije Občine Ljutomer«. Morda pa bom le kaj dobrega slišal.
Apeliram na občinske veljake in svetnike, da toliko opevani skladni razvoj občine udejanjajo tudi v praksi!

O tej temi zadosti, zanimiva pa bi bila tudi primerjava financiranja občine po posameznih K.S. in dejavnostih. Pa kdaj drugič.

Janče Gartner