Veržejski center domače in umetnostne obrti že združuje rokodelce

Mednarodna konferenca Dediščina za poklice prihodnosti v sklopu Rokodelske akademije v Veržeju

Prlekija-on.net, četrtek, 7. januar 2010 ob 07:22
Branko in Saša Žuman

Branko in Saša Žuman

Občina Veržej kot vodilni partner je skupaj s šestimi slovenskimi in štirimi madžarskimi partnerji uspela s projektom Rokodelska akademija na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj in pridobila okoli 758 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Za projekt, katerega prednostni nalogi sta povečanje privlačnosti območja ter ohranjanje in razvoj kulture, je namenjenih skupno dobrih 925 tisoč evrov.

"Mi smo prijavili še obsežnejši projekt, žal so nam iz neznanih razlogov črtali investicije, tiste nujno potrebne, da bi lahko tak projekt kakovostno izvedli. Vendar je bila odločitev med partnerji taka, da bomo projekt vseeno izvedli in poskušali najti sredstva za investicije na drugih razpisih," je v okviru mednarodne konference Dediščina za poklice prihodnosti v sklopu Rokodelske akademije povedal župan Veržeja Slavko Petovar.

Usposabljanja za rokodelske poklice

Na konferenci so se zbrali pomembni slovenski in madžarski etnologi, člani raznih javnih zavodov in društev za ljudsko umetnost, govor pa je bil o celostnem razvoju in strokovni nadgradnji rokodelskih poklicev ter o usposabljanju rokodelcev v podjetniških, marketinških in konservativnih veščinah. V Veržeju že dlje časa deluje center domače in umetnostne obrti, ki je edini izmed trinajstih predvidenih v Sloveniji zaživel in že združuje številne rokodelce, predvsem s pomurskega in podravskega območja. Kot je poudaril slovenski etnolog Janez Bogataj, je izobraževanje za posamezne rokodelske dejavnosti v Sloveniji eno najbolj problematičnih vprašanj sodobnega in bodočega obstoja ter razvoja tega pomembnega področja gospodarskih prizadevanj. Bogataj je ob tem izrazil obžalovanje, da se konference niso udeležili predstavniki pomembnih državnih institucij in ustanov, ki bi morali biti zraven pri sooblikovanju bodočnosti rokodelskih dejavnosti. "Treba je premišljeno usmerjati razvoj izobraževanja v smeri ohranjanja tudi izobraževalne palete, ne pa strnjevati posameznih področij in ustvarjati nekakšne rokodelske 'univerzalce'," je dodal Bogataj.

Madžarske izkušnje

Akos Zagorhidi Czigany, generalni direktor madžarskega partnerja Hegypasztor Kōr, je povedal, da je eden največjih izzivov tega projekta povezati sistem poklicnega izobraževanja obeh držav, ob tem pa dodal, da na Madžarskem mlade med 10. in 14. letom že nekaj časa vsaj teden dni v sklopu šolskega izobraževanja seznanjajo z rokodelskimi poklici in jih učijo določenih spretnosti. Na Madžarskem imajo v nacionalni poklicni kvalifikaciji zajeto strokovno usposabljanje ljudskih rokodelcev (pletenje košar, izdelovanje lesenih igral, predmetov iz rogoza, slame in koruznega ličja, tkanje preprog).

Janez Krnc, vodja Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju, je izpostavil tudi težave, s katerimi se srečujejo pri izvedbi tega projekta. "Imam občutek, da včasih plavamo proti toku. Sprašujem se, ali samo zaradi tega, ker smo zasebni zavod. Državo namreč ta razvoj rokodelskega centra ni nič stal, ampak upam, da bodo državne institucije začutile, da je to pomembno ne samo za to pokrajino, temveč za Republiko Slovenijo in tudi širše," je povedal Krnc in dodal, da v projektu Rokodelska akademija sodeluje tudi Center za poklicno izobraževanje v Veržeju, ki je s strani ministrstva poklican, da razvija nove poklicnoizobraževalne programe.

Približno 50 udeležencev mednarodne konference v Veržeju je opravilo tudi strokovno ekskurzijo. Tako so obiskali lončarstvo Žuman v Ljutomeru, kjer je Saša Žuman prikazal izdelovanje lončenih izdelkov, ki v družini Žuman prehaja iz roda v rod že 140 let, v Mali Polani so se seznanili z delovanjem zadruge za razvoj podeželja Pomelaj, obiskali pa so tudi grad v vasi Grad na Goričkem, kot največje grajsko poslopje v Sloveniji.