Po desetletju bodo kmetje spet posejali sladkorno peso
Jeseni se odpravljajo evropske kvote za sladkor, kmetje pa bodo za pridelavo sladkorne pese izkoristili že letošnjo setveno sezono, zasadili naj bi približno 100 hektarjev površin
Sladkorna pesa
Slovenski kmetje
bodo po dobrih desetih letih prepovedi, letos vnovič polja zasadili s sladkorno
peso, saj se jeseni odpravljajo evropske kvote za sladkor. Sprva naj bi
zasadili približno 100 hektarjev površin.
Mirko Kosi,
predsednik zadruge Kooperativa Kristal, ki združuje pridelovalce te
kulture, je za Radio Slovenija potrdil, da bodo kmetje za pridelavo
sladkorne pese izkoristili že letošnjo setveno sezono. Vsa pesa, ki bo
letos zrasla na slovenskih poljih, pa bo končala v hrvaški predelovalni
tovarni sladkorja Viro iz Virovitice. "Za začetek je okrog sto
hektarjev, kajti sami vemo, da je deset let mimo in da so se nekatere
kmetije prestrukturirale. Nekatere bodo verjetno špekulativno počakale,"
je povedal Kosi. Hrvaško podjetje bi odkupilo več pridelka, kot ga bo
zraslo na zdaj dogovorjenih površinah, a kmetje so se odločili za
postopno rast. S hrvaškim podjetjem imajo za zdaj sklenjeno letno
pogodbo.
Za tono pese bodo prejeli približno 36 evrov
Takšno odločitev kmetov podpira tudi kmetijsko ministrstvo. "Moje osebno mnenje je, da so zelo pametno pristopili in šli v ponovno pridelavo postopno. Najprej s pogodbo s tovarno, ki sicer ni v Sloveniji, ampak da se s tem omogoči postopna ponovna pridelava, je zagotovo v redu," je ob tem povedala državna sekretarka Tanja Strniša.
Kmetje si želijo, da bi se zasajene površine postopno povečevale do mere, ki bi upravičevala tudi gradnjo nove slovenske tovarne za predelavo sladkorne pese. Za tono bodo od tovarne sladkorja Viro prejeli približno 36 evrov, hrvaško podjetje pa bo samo poskrbelo za prevoz z njiv. Da je to za kmete tudi ekonomsko upravičeno, se strinja Črtomir Rozman z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. "Ob predpostavki, da bomo v teh pridelkih, za katere predvidevajo, da so evropsko primerljivi, dosegali zadostno koncentracijo sladkorja, seveda lahko pričakujemo ekonomsko upravičeno pridelavo," je izjavil.
Kot še je poročal Radio Slovenija se je v preteklosti kar 2.400 slovenskih kmetov zanimalo za vnovično pridelavo sladkorne pese, skupaj pa bi lahko zasadili približno 8.500 hektarjev površin.
Študije pokazale, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu napaka
Študija, ki je pred štirimi leti bila izdelana po naročilu Združenja pridelovalcev sladkorne pese iz Ormoža, ki so si prizadevali za ponovno setev pese in njeno predelavo v sladkor v Sloveniji, je posredno dokazala, da bi z ohranitvijo proizvodnje takrat Tovarna sladkorja v Ormožu poslovala z velikimi dobički.
Tudi druga študija v letu 2016, je med drugim pokazala, da bi oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno.
Kot je znano, so proizvodnjo v Tovarni sladkorja Ormož ustavili konec leta 2006 in od takrat naša država nima lastne proizvodnje sladkorja in smo s tem povsem odvisni od tujih trgov, zlasti trga Evropske unije. V letu 2014 je skupina posameznikov sicer želela z donacijami oživiti tovarno, a neuspešno.
Za tono pese bodo prejeli približno 36 evrov
Takšno odločitev kmetov podpira tudi kmetijsko ministrstvo. "Moje osebno mnenje je, da so zelo pametno pristopili in šli v ponovno pridelavo postopno. Najprej s pogodbo s tovarno, ki sicer ni v Sloveniji, ampak da se s tem omogoči postopna ponovna pridelava, je zagotovo v redu," je ob tem povedala državna sekretarka Tanja Strniša.
Kmetje si želijo, da bi se zasajene površine postopno povečevale do mere, ki bi upravičevala tudi gradnjo nove slovenske tovarne za predelavo sladkorne pese. Za tono bodo od tovarne sladkorja Viro prejeli približno 36 evrov, hrvaško podjetje pa bo samo poskrbelo za prevoz z njiv. Da je to za kmete tudi ekonomsko upravičeno, se strinja Črtomir Rozman z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. "Ob predpostavki, da bomo v teh pridelkih, za katere predvidevajo, da so evropsko primerljivi, dosegali zadostno koncentracijo sladkorja, seveda lahko pričakujemo ekonomsko upravičeno pridelavo," je izjavil.
Kot še je poročal Radio Slovenija se je v preteklosti kar 2.400 slovenskih kmetov zanimalo za vnovično pridelavo sladkorne pese, skupaj pa bi lahko zasadili približno 8.500 hektarjev površin.
Študije pokazale, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu napaka
Študija, ki je pred štirimi leti bila izdelana po naročilu Združenja pridelovalcev sladkorne pese iz Ormoža, ki so si prizadevali za ponovno setev pese in njeno predelavo v sladkor v Sloveniji, je posredno dokazala, da bi z ohranitvijo proizvodnje takrat Tovarna sladkorja v Ormožu poslovala z velikimi dobički.
Tudi druga študija v letu 2016, je med drugim pokazala, da bi oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno.
Kot je znano, so proizvodnjo v Tovarni sladkorja Ormož ustavili konec leta 2006 in od takrat naša država nima lastne proizvodnje sladkorja in smo s tem povsem odvisni od tujih trgov, zlasti trga Evropske unije. V letu 2014 je skupina posameznikov sicer želela z donacijami oživiti tovarno, a neuspešno.
