Pomlad se prebuja in prebudili so se tudi plavčki žabe

Žabja pesem v mrtvicah ob reki Muri

Prlekija-on.net, nedelja, 26. marec 2017 ob 17:14
Žabe plavčki

Žabe plavčki

Po dolgi in mrzli zimi je v deželo ob Muri končno prišla pomlad. Sonce že kar toplo greje, kar nekaj ur na dan in iz zimskega spanja so se v mrtvicah ob reki Muri prebudili plavčki žabe. Gre za majhne, a živahne živali, ki v svoji rasti dosežejo dolžino do 6 cm. Sicer pa imajo samice ob svoji brstitvi svetlo modro kožo, zato jih ponekod imenujejo kar plavčki. Plavčki rastejo zelo počasi, kajti nekatere se oplodijo šele v poznih letih življenja, nekatere celo v četrtem letu. Sicer pa je njihova življenjska doba dolga do 15 let. Večino plavčkov ne dočaka kake visoke starosti, kajti njihovi sovražniki so največkrat različni ptiči, kače, ribe ali manjše zveri. Veliko število plavčkov pa v ekosistemu narave poginejo že kot paglavci, pri čemer je velikokrat vzrok prezgodnja izsušitev mlak in močvar ter mrtvic. Plavčkom pa veliko škode povzroča človek s svojimi posegi v njihov življenjski prostor, kajti posegi v naravni habitat in hidrološki sistem mokrišč jih je vedno manj in manj.

Plavčki, ki živijo v naravi v vodnih površinah pa so velikokrat podvrženi človeku, ki onesnažuje okolje in sicer s kemičnimi pripravki ob intenzivnem kmetovanju, ko poljščine škropi z različnimi pesticidi. Skratka plavčke bi bilo dobro v prihodnje še bolj zaščititi, ne da se vse preveč posega v svet mokrišč, kjer plavčki živijo. Nekaj plavčkov smo te dni ujeli na filmski trak v eni izmed mrtvic ob reki Muri, ko smo se sprehodili po gozdu ob obrežju reke Mure pri Veržeju. Kmalu bodo lahko naravovarstveniki in ljubitelji narave ter drugi obiskovalci mrtvic pri Veržeju poslušali plavčkovo – žabje petje, kajti dnevi se daljšajo in tudi plavčki bodo večkrat zapeli svojo žabjo pesem. Najbolj pa se bo žabje petje slišalo, ko se bo stemnilo in se bo sonce skrilo v zaton. Plavčki - žabe pa se ponekod tudi zadržujejo ob cestah in večkrat prečkajo cesto ter ostanejo pod kolesi avtomobilov. Za zavarovanje plavčkov pa najbolj skrbijo naravoslovci, ki ob cestah nameščajo mreže ali majhne ograjice, da plavčki ne bi odšli na cesto.

Jože Žerdin


Več v Narava