Udeleženci Marša za Muro: Hidroelektrarn na Muri ne bo!
Udeleženci so pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, temveč trajnostni razvoj regije
Marš za Muro
V organizaciji Muzeja norosti Trate je v soboto, 6. januarja, potekal Marš za Muro med cmureškim mostom pri Tratah in Sladkim Vrhom, s katerega so udeleženci pozvali vlado, naj ne podpira za naravo pogubnih projektov, ampak človeku in okolju prijazne rešitve.
Marša se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij, domačinov, županov, med drugimi sta udeležence podprla tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki se je udeležil prireditve, in kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je poslal pismo podpore.
Marša se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij, domačinov, županov, med drugimi sta udeležence podprla tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki se je udeležil prireditve, in kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je poslal pismo podpore.
Muzej norosti Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne
dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za
hidroelektrarno Hrastje-Mota, je želel z maršom in protestnim shodom
opozoriti na več kot 33 let trajajočo bitko za ohranitev edinstvene reke
Mure. Organizatorji so shod organizirali, ker so ugotovili, da je
lokalno okolje zelo slabo obveščeno ali pa celo nič o nameri države, da
tako radikalno poseže v njihov življenjski prostor in ga za vedno
nepopravljivo spremeni, ter pozvali odločevalce v Ljubljani, naj reke in
s tem okolja ne uničijo.
»Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati. Upam, da se danes vsi slišimo in da bodo pristojni končno izbrisali škodljive načrte, ki pomenijo poslabšanje življenjskega prostora za človeka in druga živa bitja, ter nas podprli v strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih za nas hranita naravna in kulturna dediščina. Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, človeku in okolju prijazne rešitve,« je poudarila vodja Muzeja norosti Trate dr. Sonja Bezjak.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) je opozoril, da je Mura edinstvena reka, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal dr. Šoltes.
»Marš je anagram besede šarm, s tem maršem se simbolično ponazarja šarm, ki ga ima območje ob reki Muri in ga bo imelo še naprej samo pod pogojem, da se boste vi pohodniki - maršerji - šarmerji poistovetili s samo zgodbo reke Mure in njenim pomenom, ki ga ima za sonaravni razvoj turizma kot za ohranjanje celotnega življa,« pa je pohodnikom sporočil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki zaradi udeležbe na drugem dogodku ni mogel priti, in dodal: »Marširanje ne more in ne sme biti samo sebi namen zgolj kot izraz vztrajanja v nekem konfliktu in neki borbi, ampak kot simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure. Menim, da se ekonomske koristi HE na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata.«
Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je spomnil, da že vrabci čivkajo, da je ob prihajajočih klimatskih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo. »Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem. Gradnja hidroelektrarn bi vse to orgrozila in zato reke ne damo – ker smo se odločili za našo prihodnost«, pravi Habjanič.
Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je prepričana, da je glede na vse krivice, ki se dogajajo v postopkih za umeščanje hidroelektrarn in velikih vplivih na okolje, projekt nesprejemljiv: »Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva. Ne varujemo samo človekovih pravic, ampak tudi pravice narave, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave. Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo,« je opozorila Slamerškova.
Mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj, je dejal, da se njihova občina s sprejetjem strategije razvoja pred tremi leti jasno zavezala, da bo sledila trajnostnemu razvoju: »Korakoma uresničujemo cilje, ki so povezani z reko Muro in sobivanjem naših občanov z reko. Urejamo poti, smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo brvi čez reko ob njenem vstopu v občino in državo ter uspešno pridobivamo evropska sredstva za različne namene spodbujanja turizma. Naredili bomo vse, da bomo jasno podprli vsako prizadevanje za ohranitev reke Mure takšne, kot je, in jo skupaj z ljudmi naredili še boljšo,« je povedal Švab.
Tudi Franc Pižmoht, župan občine Apače, je zagovornik narave in okolja. »Pred 30 leti sem bil priča poskusom, da bi Apaško polje poplavili. Tudi danes nam grozi, da bi nam uničili gozdni prostor, ki ga ščiti Natura 2000. Ljudje moramo spoznati, da kapital ne more uzurpirati vseh naravnih danosti. Takšen biser, kot je Mura, se mora ohraniti tudi za naše zanamce. Verjamemo, da je na Muri še treba delati, ampak nikakor ne jezov in nasipov, pač pa aktivnosti, ki so prijazne do narave in okolja, tak je na primer turizem,« je povedal Pižmoht in dodal, da si v Apačah npr. prizadevajo za revitalizacijo 11-mlinskega kanala.
Tudi Franc Horvat, župan občine Tišina, je udeležencem marša sporočil, da ne podpira predvidene gradnje hidroelektrarn na reki Muri, za katero je sprožen postopek državnega prostorskega načrta: »Gradnje ne podpiram, ker je presoja vplivov na okolje za načrtovano HE na Muri pokazala, da bi imela ta čezmeren vpliv na naravo. To pomeni, da bi imela tudi velik vpliv na bivalno okolje naših občanov. V času velikih podnebnih sprememb nam ne sme biti vseeno, ko gre za posege v naravo. In vsekakor ne podpiram, da bi interes kapitala – dobička prevladal nad interesi okolja – bivalnega okolja občanov občine Tišina«.
Enako sporočilo je poslal župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta povedala, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih.
Valentina Smej Novak, založnica in hčerka velikega borca za ohranitev Mure, žal pokojnega Štefana Smeja, pa je povedala: »33 let pozneje, ob isti reki. Pravijo, da ne moremo dvakrat stopiti v isto reko, tiste vode so že odtekle. Pa vendar se po 33 letih soočamo z istimi vprašanji. Toda samo zato, ker je generaciji pred nami Muro enkrat že uspelo rešiti, sploh imamo to zgodovinsko priložnost in dolžnost, da jo spet zaščitimo pred kratkovidnostjo investitorjev. Lahko pa se vprašamo, kaj bi bilo, če je takrat ne bi rešili? Bi še bile tu turistične in biokmetijske razvojne možnosti? Bi še črpali mineralno vodo? Bi bila Mura razglašena za evropsko Amazonko? Danes vemo: Slovenija ima elektrike dovolj, celo izvažamo jo. Zato iščimo razvoj in priložnosti tam, kjer zares so in kjer jih vidijo strokovnjaki in prihodnje generacije: z delovnimi mesti v turizmu, sonaravni pridelavi ter z dragoceno mineralno in pitno vodo. Ohranimo naravo diveziteto tam, kjer je, da je ne bomo čez 33 let objokovali in – uvažali.«
Nedotaknjeno Muro odločno zagovarja tudi antropolog prof. dr. Rajko Muršič: »Kapital in država sta videti neustavljiva v njunem preoblikovanju krajin in skupnosti. Toda svojih skupnosti in krajin ljudje ne damo! Mura naj teče še naprej tako, kot je tekla doslej. Z načrtovanimi posegi je ne bi bilo več«.
Tudi Darja Farasin, domačinka in ustanovna članica Muzeja norosti Trate, se je spomnila, da je v osemdesetih letih odmevno deloval mladinski klub Trate, katerega akterji so podprli prizadevanja pomurskih kolegov v boju proti elektrarnam: »Preprosto smo vedeli, da moramo biti zraven. In po 33 letih se kot odmev nad reko ponovno vrtinčijo grožnje pohlepa, vzvišenosti in moči. Če smo tukaj nekoč že znali in zmogli pogumno kljubovati oblastnikom in nosilcem moči, bomo to storili tudi tokrat. Stroka je že pred 33 leti argumentirano povedala, da je poseg nesprejemljiv, ker bi imel prevelik vpliv na naravo. In to ponavlja tudi danes. Kdo in zakaj potem zagovarja gradnjo elektrarn? Politika? Jo zagovarjajo od ljudi, od nas izvoljeni predstavniki? Če je tako, jih moramo poklicati na odgovornost«.
Boris Bezjak je kot predstavnik Muzeja norosti in Ribiške družine Mura Paloma povedal: »reka Mura je prvobitno omogočila poselitev naših krajev, o čemer pričajo številni gradovi, ki so skozi stoletja zrasli na brežinah Mure in arheološke najdbe. Plovne poti Mure so spodbudile trgovanje in omogočile razvoj civilizacije. Iz zgodovinskega vidika predstavlja reka Mura zibelko naše kulture in samo slab gospodar ruši temelje, na katerih je zgradil svoj obstoj. Kulturna krajina obmurskega sveta je del identitete njenih prebivalcev in je zagotovo ne bomo prodali za kapitalne interese političnih šerifov«.
Prleški kantavtor Tadej Vesenjak: »Müra, takšna, kot je, ima srčno energijo, če pa bodo na njej elektrarne, pa bo imela samo še električno. Ker sem prepričan, da v današnjem visoko tehnološkem času obstajajo boljše možnosti za pridobivanje električne energije, sem velik nasprotnik tega, da bi reki in vsemu ob njej naredili nepopravljivo škodo. Ob "električni" Müri več ne bodo nastajale pesmi, zgodbe, romani ... in tega si ne dovolim vzeti. Zato sem se brez pomislekov odzval klicu organizatorjev in k nastopu pozval še nekaj glasbenih prijateljev«.
Z nastopi v Sladkem Vrhu so udeležence podprli tudi glasbeniki, Dr. Zero je posebej za marš pripravili novo pesem Črna reka, Vlado Kreslin in Jani Kovačič sta pohodnike spodbudila z nekaj pesmimi, kantavtor Andrej Černelč je opozoril na premajhno občutljivost ljudi za okoljske spremembe, avstrijska performerka Betty Baloo pa je predstavila okoljske razmere ob gradnji hidroelektrarne v Gradcu, ki so po njenem strašljive.
Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva. Prvi je opozoril na problem poglabljanja Mure, ki ga je treba rešiti, druga pa je spomnila, da pri Unescu čaka vloga za razglasitev biosfernega območja Mura, ki so ga Srbija, Madžarska in Hrvaška že razglasile, Slovenija in Avstrija pa še ne.
»Državljani imamo pravico vedeti, o čem se oblast dogovarja z investitorji, oblast pa nas je dolžna ne le poslušati, ampak tudi slišati. Upam, da se danes vsi slišimo in da bodo pristojni končno izbrisali škodljive načrte, ki pomenijo poslabšanje življenjskega prostora za človeka in druga živa bitja, ter nas podprli v strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih za nas hranita naravna in kulturna dediščina. Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, človeku in okolju prijazne rešitve,« je poudarila vodja Muzeja norosti Trate dr. Sonja Bezjak.
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ) je opozoril, da je Mura edinstvena reka, zato jo moramo kot tako tudi ohraniti. »Mura mora ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta,« je povedal dr. Šoltes.
»Marš je anagram besede šarm, s tem maršem se simbolično ponazarja šarm, ki ga ima območje ob reki Muri in ga bo imelo še naprej samo pod pogojem, da se boste vi pohodniki - maršerji - šarmerji poistovetili s samo zgodbo reke Mure in njenim pomenom, ki ga ima za sonaravni razvoj turizma kot za ohranjanje celotnega življa,« pa je pohodnikom sporočil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki zaradi udeležbe na drugem dogodku ni mogel priti, in dodal: »Marširanje ne more in ne sme biti samo sebi namen zgolj kot izraz vztrajanja v nekem konfliktu in neki borbi, ampak kot simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure. Menim, da se ekonomske koristi HE na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata.«
Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je spomnil, da že vrabci čivkajo, da je ob prihajajočih klimatskih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tu živeče prebivalstvo. »Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem. Gradnja hidroelektrarn bi vse to orgrozila in zato reke ne damo – ker smo se odločili za našo prihodnost«, pravi Habjanič.
Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro!, je prepričana, da je glede na vse krivice, ki se dogajajo v postopkih za umeščanje hidroelektrarn in velikih vplivih na okolje, projekt nesprejemljiv: »Zahtevamo, da se vsi postopki za umeščanje HE na reko Muro ustavijo in da se reko Muro po več kot 30 letih razglasi za izključitveno območje, reko pa prepusti razvoju lokalnega prebivalstva. Ne varujemo samo človekovih pravic, ampak tudi pravice narave, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave. Nasprotujemo tudi sprožitvi postopkov prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave (habitatna direktiva) in okolja (vodna direktiva), ki sta ju v tem primeru napovedala investitor in ministrstvi za infrastrukturo,« je opozorila Slamerškova.
Mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj, je dejal, da se njihova občina s sprejetjem strategije razvoja pred tremi leti jasno zavezala, da bo sledila trajnostnemu razvoju: »Korakoma uresničujemo cilje, ki so povezani z reko Muro in sobivanjem naših občanov z reko. Urejamo poti, smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo brvi čez reko ob njenem vstopu v občino in državo ter uspešno pridobivamo evropska sredstva za različne namene spodbujanja turizma. Naredili bomo vse, da bomo jasno podprli vsako prizadevanje za ohranitev reke Mure takšne, kot je, in jo skupaj z ljudmi naredili še boljšo,« je povedal Švab.
Tudi Franc Pižmoht, župan občine Apače, je zagovornik narave in okolja. »Pred 30 leti sem bil priča poskusom, da bi Apaško polje poplavili. Tudi danes nam grozi, da bi nam uničili gozdni prostor, ki ga ščiti Natura 2000. Ljudje moramo spoznati, da kapital ne more uzurpirati vseh naravnih danosti. Takšen biser, kot je Mura, se mora ohraniti tudi za naše zanamce. Verjamemo, da je na Muri še treba delati, ampak nikakor ne jezov in nasipov, pač pa aktivnosti, ki so prijazne do narave in okolja, tak je na primer turizem,« je povedal Pižmoht in dodal, da si v Apačah npr. prizadevajo za revitalizacijo 11-mlinskega kanala.
Tudi Franc Horvat, župan občine Tišina, je udeležencem marša sporočil, da ne podpira predvidene gradnje hidroelektrarn na reki Muri, za katero je sprožen postopek državnega prostorskega načrta: »Gradnje ne podpiram, ker je presoja vplivov na okolje za načrtovano HE na Muri pokazala, da bi imela ta čezmeren vpliv na naravo. To pomeni, da bi imela tudi velik vpliv na bivalno okolje naših občanov. V času velikih podnebnih sprememb nam ne sme biti vseeno, ko gre za posege v naravo. In vsekakor ne podpiram, da bi interes kapitala – dobička prevladal nad interesi okolja – bivalnega okolja občanov občine Tišina«.
Enako sporočilo je poslal župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta povedala, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih.
Valentina Smej Novak, založnica in hčerka velikega borca za ohranitev Mure, žal pokojnega Štefana Smeja, pa je povedala: »33 let pozneje, ob isti reki. Pravijo, da ne moremo dvakrat stopiti v isto reko, tiste vode so že odtekle. Pa vendar se po 33 letih soočamo z istimi vprašanji. Toda samo zato, ker je generaciji pred nami Muro enkrat že uspelo rešiti, sploh imamo to zgodovinsko priložnost in dolžnost, da jo spet zaščitimo pred kratkovidnostjo investitorjev. Lahko pa se vprašamo, kaj bi bilo, če je takrat ne bi rešili? Bi še bile tu turistične in biokmetijske razvojne možnosti? Bi še črpali mineralno vodo? Bi bila Mura razglašena za evropsko Amazonko? Danes vemo: Slovenija ima elektrike dovolj, celo izvažamo jo. Zato iščimo razvoj in priložnosti tam, kjer zares so in kjer jih vidijo strokovnjaki in prihodnje generacije: z delovnimi mesti v turizmu, sonaravni pridelavi ter z dragoceno mineralno in pitno vodo. Ohranimo naravo diveziteto tam, kjer je, da je ne bomo čez 33 let objokovali in – uvažali.«
Nedotaknjeno Muro odločno zagovarja tudi antropolog prof. dr. Rajko Muršič: »Kapital in država sta videti neustavljiva v njunem preoblikovanju krajin in skupnosti. Toda svojih skupnosti in krajin ljudje ne damo! Mura naj teče še naprej tako, kot je tekla doslej. Z načrtovanimi posegi je ne bi bilo več«.
Tudi Darja Farasin, domačinka in ustanovna članica Muzeja norosti Trate, se je spomnila, da je v osemdesetih letih odmevno deloval mladinski klub Trate, katerega akterji so podprli prizadevanja pomurskih kolegov v boju proti elektrarnam: »Preprosto smo vedeli, da moramo biti zraven. In po 33 letih se kot odmev nad reko ponovno vrtinčijo grožnje pohlepa, vzvišenosti in moči. Če smo tukaj nekoč že znali in zmogli pogumno kljubovati oblastnikom in nosilcem moči, bomo to storili tudi tokrat. Stroka je že pred 33 leti argumentirano povedala, da je poseg nesprejemljiv, ker bi imel prevelik vpliv na naravo. In to ponavlja tudi danes. Kdo in zakaj potem zagovarja gradnjo elektrarn? Politika? Jo zagovarjajo od ljudi, od nas izvoljeni predstavniki? Če je tako, jih moramo poklicati na odgovornost«.
Boris Bezjak je kot predstavnik Muzeja norosti in Ribiške družine Mura Paloma povedal: »reka Mura je prvobitno omogočila poselitev naših krajev, o čemer pričajo številni gradovi, ki so skozi stoletja zrasli na brežinah Mure in arheološke najdbe. Plovne poti Mure so spodbudile trgovanje in omogočile razvoj civilizacije. Iz zgodovinskega vidika predstavlja reka Mura zibelko naše kulture in samo slab gospodar ruši temelje, na katerih je zgradil svoj obstoj. Kulturna krajina obmurskega sveta je del identitete njenih prebivalcev in je zagotovo ne bomo prodali za kapitalne interese političnih šerifov«.
Prleški kantavtor Tadej Vesenjak: »Müra, takšna, kot je, ima srčno energijo, če pa bodo na njej elektrarne, pa bo imela samo še električno. Ker sem prepričan, da v današnjem visoko tehnološkem času obstajajo boljše možnosti za pridobivanje električne energije, sem velik nasprotnik tega, da bi reki in vsemu ob njej naredili nepopravljivo škodo. Ob "električni" Müri več ne bodo nastajale pesmi, zgodbe, romani ... in tega si ne dovolim vzeti. Zato sem se brez pomislekov odzval klicu organizatorjev in k nastopu pozval še nekaj glasbenih prijateljev«.
Z nastopi v Sladkem Vrhu so udeležence podprli tudi glasbeniki, Dr. Zero je posebej za marš pripravili novo pesem Črna reka, Vlado Kreslin in Jani Kovačič sta pohodnike spodbudila z nekaj pesmimi, kantavtor Andrej Černelč je opozoril na premajhno občutljivost ljudi za okoljske spremembe, avstrijska performerka Betty Baloo pa je predstavila okoljske razmere ob gradnji hidroelektrarne v Gradcu, ki so po njenem strašljive.
Prireditve sta se udeležila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva. Prvi je opozoril na problem poglabljanja Mure, ki ga je treba rešiti, druga pa je spomnila, da pri Unescu čaka vloga za razglasitev biosfernega območja Mura, ki so ga Srbija, Madžarska in Hrvaška že razglasile, Slovenija in Avstrija pa še ne.
