Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Poleg decembrskega vrveža in konec letnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Skupni dom sta si ustvarila na Jožetovi zemlji, ki jo je dobil od matere. Z lastnimi rokami, s sadom njunega dela, varčevanja in odpovedovanja sta zgradila hišo, kjer danes živita z otroki. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, leta 1985 hči Martina in leta 1991 sin Marko, katera sta bila tudi njuni poročni priči, jesen življenja pa jima bogati triletni vnukec Jan. Zlatoporočenca sta od domačega dvorišča do cerkve sv. Marije Magdalene na Kapeli, imela poseben prevoz – peljala sta se namreč s kočijo. Zlatoporočno zahvalno mašo je daroval domači župnik Frančišek Horvat. Ob poročni koračnici ansambla Opoj sta slavljenca ob špalirju svatov slovesno vstopila v cerkev na ponovitev zaobljube in izmenjave poročnih prstanov. Mašo so popestrili nagovori sorodnikov, župnikova pridiga in petje, kjer so prepevale svatinje iz Prekmurja.

Zaključek zlatoporočnega slavja je potekal na Turistični kmetiji pri Alenki na Gornjih Ivanjcih, kjer so se ob zvokih muzike, dobre hrane, slovesne poročne torte in zlatoporočnega ognjemeta veselili pozno v noč. Hči Martina jima je pripravila posebno čustveno presenečenje, saj sta zaplesala in zapela ob izpovednih pesmih Staneta Vidmarja, od katerega je Marija prejela šopek nageljčkov in njegovo glasbeno zbirko ter veliko poljubčkov, kateri bodo do konca življenja vabili nasmešek na obraz, saj je to bila njuna največja skrita želja.

Jože Lah se je rodil 1.2.1944 očetu cestarju Jožefu in mami Mariji, gospodinji. Osnovno šolo je obiskoval pri Mali Nedelji, nato nadaljeval na srednji gradbeni šoli v Kopru, kjer se je izučil za zidarja. Odraščal je še z bratom in sestro, mlajšima dvojčkoma, za katera je poleg staršev tudi skrbel. Po opravljanju raznih zidarskih del v Avstriji in Kopru, je bil Jože nekaj let zaposlen pri sosednjem zidarskem mojstru, Francu Pintariču, nato pa do svoje upokojitve delal v gradbeništvu Pintarič iz Spodnje Ščavnice. Marica Lah, rojena Vogrin, se je rodila 20.10.1949 kot osmi otrok dvojček materi Pavli in očetu Antonu na Stavešinskem Vrhu. OŠ je dokončala v Negovi, nadaljevati izobraževanje pa ji kljub veliki želji postati trgovka zaradi prerane mamine smrti ni uspelo. Tako se je morala kot mlado 17-letno dekle zaposliti v Radgonskih goricah, kjer je kot delavka delala v mrazu in vročini vse do upokojitve. Čeprav njuna pokojnina ni posebej velika, sta vesela in zadovoljna. Doma se kratkočasita z obdelovanjem vrta in skrbita za skrbno urejeno in cvetočo okolico hiše. Uživata sadove svojega dela, aktivna sta v društvu upokojencev, rada gresta z njimi na izlete in srečanja, ali z otroki na morje ter na obisk k sorodnikom.

Želimo jima še veliko zdravja in skupnega zadovoljstva v jeseni življenja!