Ob svetovnem dnevu turizma obeležili 30-letnico mlina na veter na Stari Gori

Ob svetovnem dnevu turizma, 26. septembru, so na Stari Gori obeležili 30-letnico mlina na veter. S slovesnostjo, katere program je povezovala Katja Peršak Hajdinjak, so se poklonili zgodovini mlina, pomenu in vsem, ki so s svojim delom, znanjem in predanostjo prispevali k njegovemu ohranjanju ter prepoznavnosti Stare Gore in občine Sv. Jurij ob Ščavnici.

»Naj veter še naprej obrača njegova krila«

Župan Občine Sv Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel je v nagovoru poudaril, da je mlin postal simbol Stare Gore, »postal je simbol naše krajevne podobe. In postal je opomin, da je mogoče prihodnost graditi tudi tako, da spoštujemo tisto, kar so nam zapustili naši predniki. Ker dediščina niso samo stare stavbe, predmeti, orodja in naprave. Dediščina so predvsem zgodbe ljudi, ki so te predmete uporabljali, ohranjali in prenašali iz roda v rod. Naši predniki so dobro poznali moč narave. Znali so živeti z njo in od nje. Znali so uporabiti vodo, veter, zemljo in sonce. Njihovo življenje je bilo zahtevno, vendar so imeli nekaj, česar danes pogosto pogrešamo – globoko zavedanje, da človek ni gospodar narave, temveč njen del.« Izrazil je zahvalo vsem, ki so mlin zgradili in ga s svojim delom, zavzetostjo in znanjem v preteklih treh desetletjih ohranjali. Razveselil je tudi z novico, da so na njegov predlog v proračunu Občine za leto 2027 zagotovljena sredstva za prepotrebno obnovo tega simbola. »S tem je lokalna skupnost omogočila, da bo mlin na Stari Gori še naprej tih pričevalec časa. Da nas bo še naprej spominjal na čas, ko je bilo življenje tesneje povezano z zemljo, ko je bilo delo bolj fizično in ko se je marsikaj, kar danes dobimo s pritiskom na gumb, ustvarjalo s človeškimi rokami.« V zaključku nagovora je župan zaželel »naj veter še naprej obrača njegova krila, naj čas ohrani njegovo zgodbo in naj ljudje še naprej ohranjajo tisto najdragocenejše – spomin, pripadnost in povezanost s krajem, ki mu pravimo dom.«

»Imamo nekaj, česar nima nihče drug v Sloveniji. Imamo edini leseni mlin na veter v Sloveniji«

Predsednica TD Sv. Jurij ob Ščavnici Jasna Tomažin je v nagovoru poudarila, da je mlin del več kot 400-letne tradicije mlinarstva v Prlekiji in postavila vprašanje, zakaj tako pomembnega dela naše dediščine večina Slovencev ne pozna, zakaj otrok na vprašanje, na kaj pomisli ob besedi »mlin na veter«, marsikdaj odgovori: na Nizozemsko? »Moramo biti dovolj iskreni in si priznati: če želimo, da bodo nekoč pomislili tudi na Prlekijo, moramo svojo zgodbo pripovedovati glasneje, pogumneje in bolj samozavestno. Naša dediščina se ne bo ohranila sama od sebe. Pred tridesetimi leti so to razumeli ljudje, ki so stopili skupaj. Turistično društvo in gradbeni odbor, ki danes prejema zahvalo, sta s svojim delom omogočila, da naš mlin danes ponosno stoji. Če so lahko pred 30. leti mlin postavili in ohranili, ga moramo danes oživeti. Ne smemo dovoliti, da postane samo še en objekt, nekakšen kip, ki nemočno stoji in opazuje čas.« V zaključku nagovora se je zahvalila vsem, ki so mlinu pomagali stati in vsem, ki mu bodo pomagali, da se bo ponovno vrtel. Med govorom predsednice je zmajar Ivo Zorko pripeljal ključ od mlina, ki ga je ročno skoval domačin, kovaški mojster Janez Mir.

Članom gradbenega odbora zahvala in pomanjšana replika kovanega ključa od mlina

Župan Andrej Vrzel in predsednica TD Jasna Tomažin sta članom gradbenega odbora, ki so pred 30 leti bdeli nad gradnjo mlina, podelila priznanja in pomanjšane replike kovanega ključa mlina. Takratni gradbeni odbor so sestavljali: Anton Slana (predsednik), Jože Tišler, Slavko Vrzel, Vera Mihalič, Miran Lapi, Marjan Ritonja, Slavko Mihalič, Edi Leskovar, Franc Belšak, Vika Zadravec, Monika Simonič, Boris Kovačič in Jože Čuš.

Organizatorji so poskrbeli tudi za kulturni okvir prireditve

Na steni v notranjosti mlina visi pesem Mlin na veter, katero je ljubiteljski pesnik, zbiralec in poznavalec lokalne zgodovine Ludvik Rudolf iz Male Nedelje napisal leta 1996. Njegovo pesem so predstavili otroci 5. skupine vrtca Sonček. Splet štajerskih plesov so zaplesali plesalci FD Sv. Jurij ob Ščavnici, za vesel zaključek slovesnosti pa sta poskrbela mlada harmonikarja.

Starogorski mlin je rekonstrukcija Bečovega mlina na Kokolajnščaku

Leta 1957 se je ustavil Bečov mlin na Kokolajnščaku, takrat zadnji mlin na veter v Sloveniji. Alojza Beca je skrbela usoda mlina, saj je želel, da bi mlin še kdaj mlel. Njegovo željo so po 39-tih letih uresničili člani TD Stara Gora. Od lastnika so prevzeli ostanke mlina in avtorske pravice, za simbolično ceno odkupili zemljišče na Stari Gori in na njem postavili mlin, ki predstavlja edini avtohtoni spomenik tovrstne tehnične in kulturne dediščine v Slovenskih goricah.

Video: Ob svetovnem dnevu turizma obeležili 30-letnico mlina na veter na Stari Gori

S klikom naložite video (lahko uporablja piškotke)