V Ormožu so se poklonili Božidarju Raiču, zavednemu Slovencu, ki je s svojimi govori navduševal množice
Na znanstvenem simpoziju v Ormožu so predstavili življenje, delo in pomen enega pomembnejših slovenskih narodnih buditeljev 19. stoletja

V soboto 19. septembra je v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu potekal znanstveni simpozij posvečen Božidarju Raiču.
Božidar Raič in njegovo delovanje
Božidar Raič je bil rojen februarja 1827 v kmečki družini na Žvabu, v občini Ormož, kot Matija Reich. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu, gimnazijo pa v Varaždinu, kjer je poslovenil svoje ime in se preimenoval v Božidarja Raiča. Jeseni 1844 se je odpravil v Zagreb študirat filozofijo, ki jo je dokončal leta 1846. V letih 1846–1850 je študiral bogoslovje v Gradcu.
Raič je bil v 19. stoletju eden najbolj znanih slovenskih narodnih buditeljev in eden od pobudnikov taborskega gibanja. V letih 1851–1853 je sam skušal oblikovati skupni slovanski jezik na podlagi cerkvene slovanščine. Sestavil je celo črkopis in pisal besedila v tem jeziku. V 60. letih 19. stoletja, ko je bil kaplan in župnik pri Sveti Barbari v Halozah, je leta 1864 najprej sodeloval pri ustanovitvi ptujske čitalnice, leta 1865 pa je dal pobudo za ustanovitev čitalnice v Ljutomeru. Leta 1867 je organiziral bésedo v Bučkovcih pri Mali Nedelji v spomin preroditelju Antonu Kremplu. Malonedeljska beseda, na kateri je imel Raič tudi svoj govor, je bila nekakšna predhodnica taborov. Raič je slovel kot odličen govornik in je imel govor tudi na prvem taboru v Ljutomeru 9. avgusta 1868. Leta 1884 je bil izvoljen za poslanca ptujskega okoliša v državnem zboru na Dunaju, prav tako je postal deželni poslanec v Gradcu. Umrl je leta 1886.
V spomin na okrogli obletnici rojstva in smrti tega pomembnega moža je Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, v sodelovanju z Občinama Ormož in Sveti Tomaž, Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož ter Zgodovinskim društvom Ormož organiziral simpozij z naslovom: Božidar Raič - slovenski buditelj, ki je navduševal množice.
Na simpoziju sta zbrane nagovorila podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič in župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Ob harmoniki je nastopil učenec Glasbene šole Ormož Tin Jelovica.
Sedem strokovnih prispevkov o Raičevem življenju in času
Strokovni del simpozija je usmerjala in vodila Marijana Korotaj, svoje prispevke pa je predstavilo sedem referentov in referentk.
Ana Kaučič, profesorica angleščine in zgodovine, tudi predsednica Zgodovinskega društva Ormož in avtorica številnih strokovnih prispevkov, objavljenih v Zgodovinskih zapisih, je v svojem prispevku »Politične razmere in narodno prebujanje na Slovenskem v času Božidarja Raiča« predstavila glavne procese, ideje in dogodke slovenskega narodnega prebujanja, ki so bistveno vplivali na politično in kulturno delovanje Božidarja Raiča.
Dr. Miran Puconja, doktor etnologije, filozofije in slovenščine, upokojeni profesor filozofije in slovenščine na GFML, častni občan občine Ljutomer je Božidarja Raiča predstavil v prispevku »Božidar Raič – človek, govornik na narodnih taborih in bojevnik za pravice rabe slovenščine« kot ključno osebnost slovenskega narodnega gibanja na Štajerskem in v Prlekiji. S svojo neizmerno energijo in govorniškim talentom je prebujal narodno zavest, navduševal množice ter se neumorno boril za enakopravnost slovenskega jezika.
Nevenka Korpič, profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja, kustosinja etnologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož je pripravila prispevek z naslovom »Podobe preteklega vsakdana in bogato etnološko izročilo širšega ormoškega območja v 19. stoletju« ter v njem orisala vsakdanje življenje ljudi v času narodnega gibanja, ko so se začele prebujati težnje po zedinjenju Slovencev.
Metka Fujs, profesorica zgodovine in sociologije, muzejska svetnica v pokoju ter ena najuglednejših raziskovalk zgodovine Prekmurja, je predstavila referat z naslovom »Prekmurje – Pomurje. Raičev pogled na skupni slovenski kulturni in geografski prostor«. Spregovorila je o tem, kako se je Božidar Raič v osebnih stikih in na dveh potovanjih po prekmurski pokrajini seznanil z narodnimi, verskimi in sploh političnimi razmerami, v katerih so živeli Slovenci na Ogrskem ter jih opisal v potopisu Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru.
O Božidarju Raiču, župniku pri Sveti Barbari v Halozah, je spregovorila Mira Petrovič, po izobrazbi univerzitetna diplomirana zgodovinarka, zaposlena kot bibliotekarska specialistka in vodja Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V referatu je predstavila, kako je Raič, ki je med letoma 1860 in 1886 dve desetletji kot kaplan in pozneje župnik deloval pri Sv. Barbari v Halozah (današnje Cirkulane), in s svojim delovanjem pomembno zaznamoval lokalno okolje ter širši slovenski prostor.
Srečko Pavličič, višji knjižničar v pokoju, domoznanec in poznavalec zgodovine ter ljudskega izročila Prlekije je poslušalce v desetih slikah popeljal od 1. tabora v Ljutomeru do muzeja v Mestni hiši ter jih podrobneje seznanil z muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem, ki je ena izmed treh stalnih zbirk Splošne knjižnice Ljutomer, Organizacijske enote Muzej. Zbirka prikazuje obdobje med letoma 1868 in 1871, ko je potekalo 18 taborov, vključno z zgodovinskim 1. slovenskim taborom, ki je bil organiziran prav v Ljutomeru 9. avgusta 1868. Razstava osvetljuje boj Slovencev za narodne pravice, zahtevo po Zedinjeni Sloveniji ter uvajanje slovenskega jezika v šole in urade.
Zadnja referentka simpozija, Helena Srnec, literarna komparativistka, direktorica Zavoda KIS Prasila Središče ob Dravi pa je predstavila referat »Erbosajdan. Arhetipsko potovanje in dediščina Božidarja Raiča«. V luči zgodovinskega konteksta in z moderno arhetipsko teorijo je razkrila globlji pomen arhetipskega potovanja junaka, ki vključuje junakove preizkušnje, simbolno smrt in vstajenje, ter poudarila simboliko povezanosti človeka z naravo.
Spomin na pomembnega narodnega buditelja
Temelje časa, v katerem živimo, začrtamo v preteklosti, v sedanjosti je naša dolžnost, da ohranjamo vrednost sveta, v katerem živimo, v prihodnosti pa bodo naši zanamci želi sadove naših del. Če torej danes zanemarimo svoj materni jezik, svojo kulturo in dediščino, zapuščamo svojim otrokom prazno hišo brez lastnega imena. Svetel vzgled pri skrbi za jezik in narod so nam naši predniki, med katerimi nikakor ne smemo zanemariti Božidarja Raiča ter njegovega doprinosa h kulturi in slovenskemu jeziku.
Knjižnica Ormož
Foto: Ciril Ambrož in Knjižnica Ormož


