Od danes naprej živimo na kredit

Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu

Prlekija-on.net, sreda, 1. avgust 2018 ob 09:06
Dan ekološkega dolga

Dan ekološkega dolga

V sredo, 1. avgusta je svet vstopil v ekološki dolg, je objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.

Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

"Dejstvo, da to mejo presežemo vsako leto prej pomeni, da se do našega planeta obnašamo izredno neogovorno! Živimo od vse večjih kreditov katere jemljemo na račun prihodnosti naših otrok" pravi Deni Porej, direktor WWF Adria. "Glede na WWF Poročilo o stanju planeta vse države v naši regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu, kateri se meri v globalnih hektarih. En globalni hektar predstavlja povprečno produktivnost vse biološko produktivne površine (merjene v ha) v enem letu. Torej merska enota, ki meri naše potrebe (ekološki odtis) in sposobnost planeta, da jim ugodi (biokapaciteta). Glede na te podatke je Slovenija vodilna v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledi Hrvaška (19. junij), Črna Gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija)" dodaja Deni Porej, direktor WWF Adria. Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.

Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja prek meja planeta že lahko občutimo z vremenskimi ekstremi, podnebnimi spremembami, globalna biodiverziteta strmo upada. Dan ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastilnski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju. Ideje, kako lahko spremenimo svoj ekološki odtis lahko najdete na spletni strani GFN in WWF Adria.

Do leta 2020 je kritičen čas, da sprejmemo obveze in ukrepe, ki bodo ustavili trend izgube biodiverzitete in naravnih virov do leta 2030 ter tako zagotoviti pogoje za zdravje in dobrobit človeštva in našega planeta.



Galerija


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Slovenija