Ob izteku letošnjega avgusta so Občina Apače, Direkcija Republike Slovenije za vode ter Geološki zavod Slovenije, podpisali Poslovnik pilotne ovodentive "Enasjtmlinskega potoka" na Apaškem polju. Pilotna ovodenitev je potrebna za presojo izvedljivosti morebitne trajne ponovne ovodenitve in nadaljnjo rabo Enajstmlinskega potoka. Pobudnik ponovne ovodenitve je Občina Apače, pri čemer pobuda temelji na sprejeti Strategiji razvoja omenjene občine. Direkcija RS za vode je k pobudi pristopila kot upravljavec Enajstmlinskega potoka in zapornic na vtoku v vode iz reke Mure v omenjeni potok oz. kanal.

Kot pravi apaški župan Franc Pižmoht, cilj ponovne ovodenitve potoka je izboljšanje vodnega režima Apaškega polja, ki se je poslabšal zaradi nižanja gladine podzemne vode na območju, pogostejših suš v zadnjih letih, drugih posegov v okolje ter opuščanja vzdrževanja in ohranjanja hidroloških razmer vzdolž potoka. Namen ponovne ovodenitve je omogočanje rabe vodnega dobra za potrebe trajnostnega razvoja Apaškega polja ob hkratnem ohranjanju hidromorfološkega stanja reke Mure in boljši odvodnji zalednih poplavnih voda Apaškega polja. Enajstmlinski potok poteka po nekdanji strugi reke Mure na Apaškem polju v dolžini približno 17 kilometrov. Napaja se iz reke Mure dolvodno od mostu Trate - Cmurek. Na vtoku vode v potok so postavljene zapornice, namenjene uravnavanju količine vtoka vode iz reke Mure v Enajstmlinski potok. Potok se izteka v reko Muro med Segovci in Lutverci. Struga potoka poteka po vaseh: Vratji vrh, Vratja vas, Konjišče, Podgorje, Drobtinci, Žiberci, Žepovci, Črnci, Apače in Segovci ter Lutverci.

Enajstmlinski potok je javno dobro, s katerim upravlja Direkcija RS za vode, obratovanje le-tega pa je naloga izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda na porečju reke Mure. Pilotna ovodenitev se bo s postopnim dvigom zapornic začela izvajati predvidoma 28. 8. 2018. Predhodno bodo izvedene testne meritve na vseh 18 profilih vzdolž Enajstmlinskega potoka in na 20 podkletenih objektih v vplivnem območju morebitnega dviga gladine podzemne vode. Vplivno območje je določeno v predhodno izvedeni raziskavi Geološkega zavoda Slovenije, ki obsega naselja: Apače, Žepovci, Spodnje Konjišče, Zgornje Konjišče, Žiberci, Mahovci, del naselja Vratja vas, del naselja Podgorje, del naselja Stogovci, del naselja Drobtinci, del naselja Črnci in naselje Segovci, razen Segovcev 59. Pretok vode bo potekal nadzorovano. Testne in nadzorne meritve pilotne ovodenitve izvaja Geološki zavod Slovenije.

V primeru nastopa izrednih razmer lahko Direkcija RS za vode pilotno ovodenitev začasno ali trajno prekine oziroma bo postopek pilotne ovodenitve prilagojen na način, da ne bo nevarnosti poplavljanja kleti ali okoliškega terena ter ogrožanja ljudi in premoženja. Prekinitev ali prilagoditev postopka bo izvedena pravočasno z zapiranjem ali pripiranjem zapornic z učinkom še pred pojavom nevarnosti. O nadaljevanju izvajanja ponovne ovodenitve odloča in jo odobri Direkcija RS za vode. Pilotna ovodenitev bo predvidoma trajala mesec dni, odvisno od vremenskih razmer, nihanja gladine podzemne vode Apaškega polja, pretoka reke Mure in drugih ugotovitev terenskih meritev.

Po neuradnih podatkih naj bi 11-mlinski kanal, v vasi Vratji vrh, bil zaprt leta 1969, leta 2014 pa so znova dvignili obnovljene zapornice, za pretok reke Mure po omenjenem kanalu. Res je sicer, da so mnogi politični veljaki pred volitvami obljubljali, da bodo poskrbeli, da se kanal obnovi, toda prava zahvala za obnovitev zapornice gre Zlatu Grilancu in njegovemu sinu, ki sta s skupnimi močmi obnovila ta del kulturne dediščine in zgodovine Apaške doline...