Članice in člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih kakšnih 110 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo od leta 1991 na pobudo Mednarodne zveze za sladkorno bolezen in Svetovne zdravstvene organizacije, pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostoroh, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je medicinski tehnik Kevin Brumen iz ZD Gornja Radgona, meril sladkor v krvi, se je dobra tretjina članstva pogovarjala o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj pa je pozdravila predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj...) vrstijo skozi celo leto. Žalostno je ugotovila, da je na tem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko samo pomagajo.

Magistra farmacije Lea Kuzmič iz Lekarne Špringer, je prisotnim na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo, s poudarkom na temi: kaj storiti danes za čim manj težav v prihodnosti. Potem se je kakšnih 30 članic in članov društva odpravilo na krajši potep - pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Šli so do mejnega prehoda, nato ob reki Muri do doma starejših občanov in skozi mestni park do Mladinskega centra, kjer se je vse skupaj končalo s priložnostnim prigrizkom in s prijetnim klepetom in druženjem. Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo s hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 150.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 425 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 45 milijonov.

Sicer pa je letošnji Svetovni dan sladkorne bolezni znova opozoril, da sladkorna bolezen sodi med največje izzive na področju javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča. Geslo letošnjega dneva je Družina in sladkorna bolezen, saj veliko breme sladkorne bolezni najbolj občutijo prav družine bolnikov. Število obolelih za sladkorno boleznijo se ob demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in obolelih ter večjem deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju tako pri nas kot po svetu hitro povečuje. Slovenija je v primerjavi z evropskimi in OECD državami v srednjem območju glede pogostosti sladkorne bolezni. V Sloveniji je lansko leto zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov. Z anketno raziskavo zdravja EHIS iz leta 2014 je bila med odraslim slovenskim prebivalstvom ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 odstotka, so pojasnili na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni. Enak rezultat je leta 2016 prikazala tudi anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog.

Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni. Po podatkih NIJZ imajo največjo prevalenco Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija ter nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije. Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih. O vsem tem opozarjajo tudi v publikaciji Diabetes, v kateri so zbrane najbolj aktualne vsebine o tej bolezni. 

Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta ob obeleževanju svetovnega dne predstavili pobudo Zmanjšajmo polovico za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena le pri polovici oseb, ki jo imajo. V društvu za zdravje srca in ožilja pravijo, da je sladkorna bolezen nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje diagnosticiranje in učinkovito zdravljenje lahko pomagata zmanjšati tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Kajti mine lahko devet ali dvanajst let preden oseba ugotovi, da ima sladkorno bolezen tipa 2. Sladkorna bolezen povzroča številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Z omenjeno pobudo želijo društva združiti vladne, nevladne in strokovne organe, da bi hitreje uresničevali zaveze iz nacionalnega obvladovanja sladkorne bolezni. Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je ob priložnosti izpostavil, da več kot 425 milijonov svetovnega prebivalstva boleha za sladkorno boleznijo. Po ocenah naj bi se to število do leta 2045 dvignilo na 629 milijonov.

V Zavodu Diabetes pravijo, da se ljudje s sladkorno boleznijo prepogosto zanašajo zgolj na nivo krvnega sladkorja. Pomembni pa so tudi ostali dejavniki, kot so debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe. Zgodnje odkrivanje bolezni pa lahko pripomore k omejevanju srčno-žilnih bolezni. Diabetiki velikokrat prehitro umrejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. "Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni", pravi dr. Dragan Kovačič iz SB Celje.