Ormoški vinarji na salonu šiponov v Budimpešti

Furmint vs. šipon

Prlekija-on.net, petek, 18. februar 2011 ob 14:362
V čudovitem baročnem dvorcu Vajdahunyad v Budimpešti, kjer se danes nahaja Muzej madžarskega kmetijstva, je v četrtek 10. februarja 2011 potekal 2. salon furmintov pod imenom Furmint februar. Letos se ga je prvič udeležila izbrana slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali Turistična kmetija Puklavec, Turistična kmetija Hlebec, Pra-vino Čurin Prapotnik, Vino Kupljen in Vinogradništvo in vinarstvo Štampar iz Kajžara.

Vsega skupaj se je salona udeležilo 54 vinarjev; 47 iz Madžarske, 5 iz Slovenije in dva iz Avstrije. Na salon smo bili povabljeni iz strani organizatorja s pomočjo Gergelya Schützenhofferja, ki je bil tudi član komisije za suha vina na 1. mednarodnem ocenjevanju šiponov/furmintov C’ EST BON Ormož 2010. Spomnimo; 1. mednarodno ocenjevanje šiponov so organizirali Javna razvojna agencija Ormož, TIC Ormož in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem. Le-ti so tudi letos organizirali predstavitev šiponov na salonu  Furmint Februar 2011.

Slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali najuspešnejši vinarji 1. mednarodnega ocenjevanja šiponov/furmintov C’ EST BON Ormož 2010, je imela več ciljev in sicer opozoriti na slovensko posebnost, animirati madžarske ter avstrijske pridelovalce, da se bodo v večjem obsegu udeležili 2.  ocenjevanja furmintov v Ormožu in se priključiti fronti, ki ima za cilj mednarodno potrditev furmintov/šiponov.

Kaj imata skupnega šipon in furmint?
Ime prihaja iz besede »froment«, kar pomeni pšenično zlata barva. Po zapiskih Jancis Robinson bi naj to trto prinesli na Madžarsko v 13. stoletju italijanski emigranti v času Kralja Bela IV. Pot jih je najverjetneje vodila skozi naše kraje, zato je šipon tudi na področju SV Slovenije ena najstarejših žlahtnih sort. Vplivi pa so prihajali tudi iz madžarske strani.  Leta 1199 so vitezi nemškega križarskega reda premagali Ogre na področju današnje Velike Nedelje, leta 1255 Ptujski gospodje preženejo Madžare preko Trnave in dobijo v fevd grad Polstraw od Kralja Bele IV.

Na madžarskem je furmint druga najbolj razširjena sorta in pokriva cca 4500 ha (skupno 70.000 ha).  Sorto furmint so v preteklosti uporabljali v glavnem kot komponento za slavna tokajska desertna vina. Podobno, kot pri nas šipon, postaja tudi madžarski furmint v zadnjem času  gastronomska uspešnica v suhi kategoriji in to ne samo doma, ampak tudi na zahtevnem mednarodnem trgu.

Ali lahko šipon tekmuje s furmintom?
Ali lahko sveža vina tekmujejo z zorjenimi? Vsekakor lahko! To je potrdilo že prvo ocenjevanje  šiponov/furmintov v Ormožu, kjer je šipon letnik 2009 Vina Kupljen le za 3 desetinke zgrešil šampiona v kategoriji suhih vin, Pra-vino Čurin Prapotnik je dominiral v sladkih vinih. To je potrdil tudi salon furminta v Budimpešti. Še več kot to, šiponi so prijetna osvežitev fronte furminta, saj so madžarski furminti večinoma nabildani z visokimi ekstrakti, alkoholi, mineralnimi notami in decentnim pridihom lesa. Naši šiponi so elegantni, pitni, čistejših linij, sadni in jim je laže najti družbo s hrano v gastronomiji.

Slovenski vinarji smo se na salonu predstavili na dveh mizah. Na prvi mizi sta se predstavljali turistični kmetiji Hlebec in Puklavec, ki sta poleg šiponov predstavljali tudi svojo ponudbo na turističnih kmetij. Na sosednji mizi pa je TIC Ormož predstavil še šipone Vina Kupljen, Pra-vina Čurin Prapotnik in Vinogradništva Štampar. Ker so se slovenska vina prvič predstavljala na salonu furmintov, so si nekateri sprva malce skeptično ogledovali mizo, češ kaj pa Slovenci delajo tukaj. Malce preglavic jim je tudi delalo ime šipon, ki je na madžarskem nepoznano, zato so v večini še enkrat preverili ali gre res za isto sorto. Ko smo jim obrazložili, da je šipon naše ime za furmint, so ga kar z velikim zanimanjem poskusili. Veliko jih je bilo presenečenih, da je to ista sorta, saj se zaradi klime in podlage šipon kar precej razlikuje od furmintov pridelanih na Madžarskem. Poznavalci vin, ki jih seveda ni bilo malo, so kaj hitro sami ugotovili, zakaj takšna razlika med furminti in šiponi. Sicer samega pogovora med Madžari nismo razumeli, smo pa iz samega obnašanja opazili, da je vino za njih nekaj novega in svežega.

Na salonu smo izkoristili priložnost za promocijo našega kraja, saj se zadnje čase ugotavlja večja obiskanost Slovenje s strani Madžarov. V veliki meri je bilo tudi povpraševanja po območju, kjer se v Sloveniji prideluje šipon, kar smo s pridom izkoristili, da smo jih povabili k nam v Prlekijo, da vidijo pokrajino šipona in ga seveda poskusijo v njegovem domačem okolju. Vsekakor smo obiskovalce navdušili in jih prepričali, da uvrstijo tudi Slovenijo na zemljevid furmintov in nas po vinski in počitniški poti tudi obiščejo.

Animirali smo tudi pridelovalce, da se prijavijo na 2. mednarodno ocenjevanje Šiponov C’ EST BON Ormož 2011, ki bo letos oktobra. Nadejamo se lahko večje konkurence, ki je potrdila udeležbo v vseh kategorijah. Torej, v času Martinovanja  2011 bo ljubiteljem vina zanimivo v Ormožu.