Nova pravila glede gibanja med bolniško: Od počitka na domu do dovoljenih aktivnostih

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so določili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Ti režimi se med seboj razlikujejo glede na območje, kjer se bolnik lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja pod nadzorom zdravnika. Odločanje o odhodu v tujino je po novem, razen v primeru nege, v izključni pristojnosti ZZZS.

Podroben pregled sedmih režimov

Zdravnik bo zavarovanca uvrstil v enega izmed naslednjih okvirov:

1. Počitek na domu: Bivanje je zahtevano izključno na naslovu prebivališča. Izhod je dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev, odhod v tujino pa ni dovoljen.
2. Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča: Dovoljeni so izhodi zaradi zdravstvenih storitev in omejeno gibanje v kraju prebivališča za zagotavljanje osnovnih potreb. Odhod v tujino je mogoč le z odobritvijo ZZZS.
3. Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča: Poleg izhodov zaradi zdravstvenih storitev in zagotavljanja osnovnih potreb je dovoljeno izvajanje aktivnosti, ki jih določi zdravnik v kraju prebivališča. Odhod v tujino zahteva odobritev ZZZS.
4. Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča in izven njega: Dovoljeni so izhodi zaradi zdravstvenih storitev in gibanje za zagotavljanje osnovnih potreb. Dovoljeno je tudi izvajanje aktivnosti, ki jih določi zdravnik tako v kraju prebivališča kot izven njega. Odhod v tujino je mogoč le z odobritvijo ZZZS.
5. Nega: Dovoljeno je gibanje v kraju prebivališča in izven njega za zaradi zdravstvenih storitev in zagotavljanja osnovnih potreb ter aktivnosti po priporočilu zdravnika. To je edini režim, kjer je odhod v tujino dovoljen brez predhodnega dovoljenja ZZZS.
6. Izolacija: Oseba pod nobenim pogojem ne sme zapustiti svojega prebivališča.
7. Odhod v tujino: Ta režim se odobri le v izjemnih primerih. V vlogi in odobritvi morata biti obvezno navedena država ter trajanje bivanja v tujini.

Razumevanje pravil: Kje se smete nahajati in kaj pomenijo omejitve?

Za pravilno izvajanje bolniške odsotnosti je ključno razumevanje, kdo določa pravila in kje se zavarovanec sploh sme nahajati. Režim gibanja se določi takoj ob nastopu začasne zadržanosti od dela ali ob morebitni spremembi zdravniških navodil, o njem pa odloča osebni ali imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija. Če zdravnik ne poda specifičnih navodil o ravnanju, se mora zavarovanec obvezno nahajati na naslovu svojega prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Bivanje na katerem koli drugem naslovu je mogoče le s predhodno odobritvijo osebnega zdravnika.

Kraj prebivališča se po definiciji ZZZS nanaša na naselje, v katerem zavarovanec biva. V primerih, ko v domačem naselju niso zagotovljene osnovne storitve za preživetje, se območje gibanja razširi na najbližje naselje, ki te storitve omogoča. Če ima oseba prijavljena dva naslova, velja, da se med bolniško nahaja na naslovu začasnega prebivališča, razen če se z zdravnikom ne dogovori drugače.

Vsebina režimov v praksi prinaša jasne omejitve. Pri najstrožjem počitku na domu so sprehodi ali obiski trgovin prepovedani, saj je izhod dopusten izključno za obisk zdravnika. Režim z nujnimi izhodi dopušča nekoliko več svobode za nujna opravila, kot so nakup živil, urejanje upravnih zadev ali prevoz otrok v vrtec, a le znotraj domačega kraja. Šele dovoljeno gibanje v kraju prebivališča ali izven njega dopušča tudi rekreativne aktivnosti, kot so sprehodi, če ti prispevajo k hitrejšemu okrevanju in jih odobri zdravnik. Posebnost je režim nege, ki se lahko izvaja na domu zavarovanca ali na naslovu osebe, ki nego potrebuje, pri čemer za sobivanje v bolnišnici ni potrebna dodatna odobritev zdravnika. Pri izolaciji pa ne gre le za prepoved zapuščanja doma, temveč tudi za dolžnost omejevanja stikov in dosledno upoštevanje higienskih priporočil za preprečevanje širjenja bolezni.

Posledice kršitev in izguba nadomestila

Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo. Zato mora zavarovanec dosledno upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja, sicer tvega izgubo nadomestila.

• Prva kršitev navodil o ravnanju: ZZZS ugotovi kršitev in izda odločbo. Kršitev se zabeleži, vendar se nadomestilo osebi še ne odvzame.
• Ponovna kršitev v 5 letih: Če pride do ponovne kršitve v petletnem obdobju, sledi odvzem nadomestila plače.
• Opravljanje pridobitnega dela: Če oseba med bolniško opravlja pridobitno delo, sledi takojšen odvzem nadomestila plače oz. izgubi pravico do nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniške, vendar največ za 30 dni. Že izplačano nadomestilo mora oseba vrniti.

Kako boste obveščeni o svojem režimu?

Navodila o ravnanju morajo biti podana pisno. Osebni zdravnik jih zapiše v zdravstveno dokumentacijo, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pa jih opredeli v uradni odločbi, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Bolniki navodila prejmejo na svoj elektronski naslov ali prek portala zVEM, v primeru pomanjkanja e-naslova pa preko SMS sporočila ali kopije dokumentacije.

Trenutno se delodajalcem režim gibanja posreduje le na njihovo zahtevo, vendar se do 30. junija 2026 načrtuje vzpostavitev tehnične rešitve, ki bo avtomatično obveščala delodajalce prek sistema SPOT. Omenjene režime je ZZZS pripravil v tesnem sodelovanju s strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine ter Zdravniško zbornico Slovenije.